Spominska slovesnost na kruto pobite civiliste in častnike je ponovno prebudila spomin zavednih Slovencev na totalitarne zločine. Zbrani so obudili spomin na grozote, ki so se zgodile v Kucji dolini v Brezarjevem breznu.
V govoru na slovesnosti je članica četrtnega odbora Šiška Mojca Škrinjar dejala, da je potrebno ozavestiti dogajanje po drugi svetovni vojni v Sloveniji. Torej, da ne govorimo le o kosteh, temveč o ljudeh, ki so jih pogrešale družine, ker so bili kruto umorjeni.
“Ljudi je potrebno ozavestiti, da se je dogajalo nekaj, kar je izven vseh človeških sodil, meril, prava in človečnosti,” je dejala Mojca Škrinjar. Potrebno je torej začeti govorit o krutih povojnih pokolih, ki so samo na območju Kucje doline terjali kar 1000 žrtev, ki niso bile deležne niti spodobnega pokopa.
Spomin na pokol še zmeraj straši ljudi – bi moral začet strašiti tudi politike?
Priča krutega pokola pa je opisala stanje z naslednjimi besedami: “V vsem medvojnem obdobju nisem doživel takih stvari. Ljudje so bili zvezani z žico in so imeli razbite glave. Vse to je bilo očitno ob eksplozijah bomb, ki so jih po streljanju metali v brezno. Ves mesec nisem mogel jesti. Samo pil sem. Od takrat nisem več gledal na fašiste in nefašiste, ampak samo na človeka.”
Zgodovina bo prisilila ljudi spregovoriti
Ljudje, ki so bili priča tem dejanjem, so za vedno spremenili svoj pogled na življenje. Vsi vojni ujetniki, ki so sodelovali pri prekopavanju morišč, so bili živalsko pobiti. Misel na tedanje dogodke še zmeraj živi v ljudeh. Žalosti jih dejstvo, da tako očitnih zločinov storilci še zmeraj niso priznali.
K. Ž.