Raziskovalci so pod drobnogled vzeli 15 najstarejših mumij iz antične civilizacije Činčoro. Ti so pred več kot sedem tisoč leti mumificirali pokojnike. Opravili bodo podrobne DNK analize in računalniško tomografijo.
Pripadniki antične civilizacije Činčoro so bili lovci in ribiči. Živeli so med 10.000 in 3.400 leti pred našim štetjem na pacifiški obali Južne Amerike. Po zadnjih dognanjih so bili med prvimi ljudmi, ki so mumificirali pokojnike. Njihova najstarejša mumija je stara 7.400 let, kar pomeni, da so se z mumifikacijo ukvarjali že več kot 1000 let pred Egipčani. Raziskovalci upajo, da bodo z analizami, ki so v teku, in s pomočjo sodobne tehnologije uspeli rekonstruirati, kakšni so bili pripadniki civilizacije Činčoro. Dekodiranje genetskih zapisov jim bo v pomoč pri lažjem razumevanju skrivnosti antičnih civilizacij. Raziskovalci se bodo posvetili podrobni raziskavi postopka mumifikacije, ki so ga uporabljali pripadniki civilizacije Činčoro. Po dosedanjih dognanjih naj bi zelo dobro razumeli človeško anatomijo. Od leta 1903 so raziskovalci odkrili okoli 180 Činčoro mumij.
Sprva naj bi s trupla pazljivo odstranili kožo, nato pa še mišice. Na okostje so polagali naravne materiale, tako da so rekonstruirali telo, čez vse pa so skrbno položili kožo pokojnika ter oči, usta in lase. Obraz so nato prekrili z masko. Končni rezultat je videti kot mešanica med človekom in kipom. Sam proces mumificiranja je bil v domeni družinskih članov. Tako ima vsaka mumija svojo ‘tehnološko in umetniško vrednost’, raziskovalci pa so odkrili tudi, da so pripadniki civilizacije postopek sčasoma izpilili, saj so mlajše mumije bolj izdelane.
B. J., STA