Teksaški republikanski predstavnik Bryan Slaton je v ponedeljek vložil predlog zakona pri državnem zakonodajnem zboru, ki bi Teksašanom, če bi bil sprejet, omogočil ponovno odločanje glede neodvisnosti.
Poslanec teksaškega predstavniškega doma Bryan Slaton je uradno vložil zakon o referendumu o neodvisnosti Teksasa v predstavniškem domu teksaškega kongresa, ki bi na glasovanje uvrstil referendum, s katerim bi prebivalce pozvali, naj določijo prihodnost države tako, da bi se preučilo izvedljivost odcepitve od ZDA. Slaton je prepričan, da vsa politična moč leži v rokah teksaškega ljudstva, zato ima pravico odločati o prihodnosti zvezne države. Najnovejši predlog zakona, vložen pri državnem zakonodajnem telesu, je nastal zaradi enega največjih množičnih nacionalističnih gibanj v Teksasu, ki si že dolgo prizadeva, da bi južna država postala suverena. Govora je o teksaškem nacionalističnem gibanju, ki vključuje približno 440 tisoč Teksašanov vseh političnih barv in si prizadeva za “Texit”, poroča Daily Wire.
Nekateri prebivalci te zvezne države si namreč želijo pravico do “samouprave”. Nimajo občutka, da so v birokratskem aparatu države ustrezno zastopani, zato si želijo stvari vzeti v svoje roke. Teksas sicer že ima kratko zgodovino neodvisnosti. Leta 1836 se je odcepil od Mehike, k ZDA pa priključil devet let pozneje kot 28. zvezna država. So pa Teksašani glasovali za odcepitev od Unije že leta 1861. Devet let pozneje pa se je Teksas znova pridružil ZDA v času rekonstrukcije, ko je bila konfederacija poražena v državljanski vojni. Tik pred ponovnim sprejetjem uporniške zvezne države pa je ameriško vrhovno sodišče leta 1869 odločilo, da so bila prizadevanja posameznih držav za odcepitev “popolnoma nična”. V resnici gre za že davno rešeno ustavno vprašanje, kar je ravno posledica državljanske vojne. Teksas pravne podlage za odcepitev potemtakem nima.
Domen Mezeg