Slovenija osvaja Kickstarter. Kaj je recept za uspeh?

Twistear, Bluejay in Fret Friend (Foto: Facebook)

Vedno več mladih slovenskih podjetnikov želi s svojo idejo prodreti na trg preko Kickstarterja, kjer skušajo zbrati dovolj denarja, da bi svoj produkt lansirali na trg. Čeprav zadeva morda izgleda preprosto, je sredstva na Kickstarterju zelo težko zbrati. Potrebni so meseci dela, podrobne analize trga in seveda odličen produkt. Da je uspeh vseeno mogoč, priča ekipa Bluejaya, ki ji je le v 12 dneh uspelo zbrati 80.000 dolarjev.

V zadnjem mesecu so se na Kickstarterju preizkusili kar trije projekti mlasih slovenskih podjetnikov. Včeraj so na dogodku Mladega podjetnika svojo izkušnjo s Kickstarterjem predstavili Tim Berce z izdelkom Fret FriendNina Lorber z novimi slušalkami Twistear in Martin Mikeln iz ekipe Bluejay. Čeprav so njihove izkušnje s Kickstarterjem različne in je le enemu izmed projektov do sedaj uspelo zbrati dovolj denarja, so si v nekaterih pogledih enotni – dejstvo je, da je pred objavo na Kickstarterju potrebnega veliko dela.

Nujno je treba predhodno preveriti odzive
Sama ideja o izdelku ni dovolj in čeprav se podjetniku morda zdi, da je zamisel odlična, je najpomembnejše to, kar o njej menijo morebitni kupci. ”Nujno je, da pred pričetkom zbiranja sredstev svoj izdelek testirate na trgu. Pokažite ga ljudem, vprašajte jih za komentar, tako se boste najbolje pripravili za odzive tudi kasneje v kampanji,” je povedala Nina Lorber. Z njo se je strinjal tudi Žiga Berce in dodal, da je izdelek vedno najbolje opisati z besedami, ki so jih uporabili posamezniki, ko so produkt videli prvič.

Kickstarter je platforma za množično financiranje in je tudi med mladimi podjetniki v Sloveniji vse bolj popularna. Podjetniki lahko svoj izdelek objavijo na njihovi spletni strani, obiskovalci pa ga lahko naročijo in tako prispevajo denar v skupno količino sredstev, ki jih podjetniki želijo zbrati.
Martin Mikeln o projektu Bluejay (Foto: Facebook Mladi podjetnik)

Martin Mikeln o projektu Bluejay. Foto: Facebook/Mladi podjetnik

Socialna omrežja niso tako uspešna, kot izgledajo na prvi pogled
Vsi projekti so svojo zgodbo pričeli na socialnih omrežjih. Dandanes praktično vsakdo uporablja Facebook, Twitter ali Instagram. Na socialnih omrežjih so pričeli graditi bazo sledilcev in oboževalcev in javnost pričeli opozarjati na svoj produkt. A kot se je izkazalo, socialna omrežja ne prinesejo toliko dosega, kot je bilo pričakovano. ”Socialna omrežja naredijo veliko reklame, a v končni fazi ne prinesejo veliko takih, ki bi izdelek potem tudi kupili,” je povedal Berce.

Kickstarter večinoma uporabljajo Američani, zato je treba temu prilagoditi tudi kampanjo. Doseg, ki ga lahko naredijo v Sloveniji, je na Kickstarterju minimalen. Vsi projekti so tako želeli doseči čim več medijskih objav v svetovno priznanih medijih in specifičnih revijah ali blogih. Šele v tem primeru so se socialna omrežja izkazala tudi za bolj uspešna. ”Ko smo dosegli objavo na svetovno znanem portalu, smo ugotovili, da se delo takrat šele prične. Takrat je potrebno objavo čim večkrat deliti po socialnih omrežjih, saj večina portalov tudi razvršča članke na svoji spletni strani glede na ta odziv. Če ni odziva, je članek čez nekaj ur že v pozabi,” je povedal Martin Mikeln.

Večina je reklamo in prodor na trgu želela doseči tudi s pomočjo znanih Slovencev. Ti so se na pobude odzvali zelo pozitivno, ekipi Twistearja je uspelo doseči, da je njihovo objavo delil celo Anže Kopitar. Čeprav je bila podpora znanih Slovencev velika, pa dosega s tega naslova ni bilo. ”Za izdelek je res morda slišalo več ljudi, a zelo majhen delež teh je izdelek potem tudi podprlo,” je povedala Lorberjeva.

Analize, prilagajanje trgu in ogromno truda so recept za uspeh
Daleč najuspešnejši od treh pa je projekt Bluejay, ki mu je v le 12 dneh uspelo zbrati zastavljenih 80.000 dolarjev. Za tem pa stoji 11 mesecev trdega dela, neskončnih analiz in prilagajanja trgu. Kot je pojasnil vodja projekta Martin Mikeln, so že pred izdelavo izdelka analizirali, kaj je uporabnikom najbolj všeč in kako naj ga predstavijo, da bo doseg promocije čim večji.

Slovenija osvaja Kickstarter. Kaj je recept za uspeh? 1”Postavili smo spletno stran, na kateri smo izdelek prodajali, še preden smo ga naredili. Ko so posamezniki kliknili na gumb ”kupi”, se jim je odprlo obvestilo, da izdelek še ni na voljo, a da ga bodo, če se vpišejo na listo, dobili 40 odstotkov ceneje, ko bo ta na voljo,” je pojasnil Mikeln. Spletno stran so vsak dan spreminjali. Menjali so slike, opise, slogane in ceno, hkrati pa vsak dan merili obisk in računali, kaj jim je prineslo največ obiska, in glede na te podatke nato zastavili kampanjo.

Tekom kampanje so dosegli objave na nekaterih največjih tehnoloških portalih na svetu, med drugim tudi na portalih Yahoo, Digital Trends in Gadget Flow. Vsak dan poskušajo z novimi oglaševalskimi tehnikami pridobiti čim več kupcev in kljub temu da so začrtani znesek že dosegli, želijo v zadnjih 19 dneh zbrati čim več denarja.

Kickstarter ni cilj, ampak odskočna deska
Glavno sporočilo mladih podjetnikov pa je bilo, da ne glede na uspešnost ali neuspešnost kampanje na Kickstarterju le-ta ne pomeni konca poti. Je zgolj odskočna deska. ”Zbiranje denarja na Kickstarterju nam morda ne gre najbolje, a tekom kampanje nas je kontaktiralo že 5 podjetij iz Evropske unije, eno iz ZDA in eno iz Azije, ki so bili zainteresirani za zastopstvo. Prav tako smo že dobili ponudbe tudi za investicije. Tega nam brez Kickstarterja ne bi uspelo,” je povedala Lorberjeva. Podobne izkušnje ima tudi ekipa Fret Frienda, ki svojega produkta ne bo vrgla kar v kot.

”Tudi če je kampanja neuspešna, se iz nje naučiš toliko stvari, ki jih lahko kasneje uporabiš pri prihodnjih korakih,” so se strinjali vsi nastopajoči mladi podjetniki.

Maruša Gorišek