“Ljudje cenijo pomoč,” je v intervjuju za Radio Ognjišče dejal Janez Janša. “Žal mi je, da ne morem biti na več krajih. Slovenska solidarnost pa tudi sistem reševanja se je izkazal. V tujini se sprašujejo, ko gledajo te strašne slike in posnetke, kako to, da ni bilo več žrtev, tako da smo prvi del nesreče dobro prestali, zdaj nas čaka še drugi del – obnova,” je dejal Janez Janša.
Potrebno je organizirati pomoč in povedati ljudem, ali bodo lahko še živeli na teh območjih in če ne, jim pomagati, da zgradijo nove domove čim bližje tem, kjer so korenine. Ni cilj, da se Zgornja Savinjska preseli v Celje ali Ljubljano, pravi Janša. “Pravi izziv za vlado šele prihaja. Do zdaj je delovalo na etični pogon, zdaj pa potrebujemo aparat, ki bo sredstva, ki so na razpolago, preusmeril tja, kjer je to potrebno. Denar ni glavni problem, v skladu za okrevanje imamo neporabljene milijarde in ta denar mora priti tja, kjer je potrebno. Vodo je potrebno vrniti v struge, zgraditi ceste, čistiti domove. Zalogaj je velik, ni pa nepremagljiv.”
Kot je dejal Janša, se je Slovenija izkazala kot izjemno solidarna. Po podatkih poveljnika regijskega štaba civilne zaščite za Notranjsko Sandija Curka je bilo namreč danes na terenu med 11.000 in 12.000 ljudi, ki so se prijavili preko aplikacije Poplave 2023. Izdanih je bilo 90 delovnih nalogov za skupine, ki so štele od 30 do več kot 100 oseb. Poleg tega je danes pri čiščenju in sanacijah prizadetih območij sodelovalo še približno 2000 ljudi, ki imajo na teh območjih objekte, ali so tukaj njihovi sorodniki in prijatelji.
Anita Gužvič