Izjava Američana, ki danes živi v Sloveniji je razburila številne na družbenih omrežjih. Na njegovo kritiko prebirokratskega zdravstvenega sistema z dolgimi čakalnimi dobami so se odzvali predvsem levičarji, ki kljub vsem vidnim in očitnim težavam še kar trdijo, da je slovenski zdravstveni sistem boljši. A številke so jasne, noben ni popoln, a naš je slabši.
Obstaja aforizem, ki ga dobro razumejo vsi in sicer številke ne lažejo. Ne glede na val kritik na izjavo Američana Christopherja Coomesa , ki je izpostavil prednosti ameriškega zdravstva in kritiziral slovensko zdravstvo, obstaja kar precej prednosti ameriškega zdravstva, ki se izgubijo v »valu kritik«. Že dejstvo, da več kot milijon ljudi letno odide v ZDA zaradi zdravstvene oskrbe, kot poroča Fairobserver, govori veliko.
Kljub dejstvom, da imajo Američani imajo med državami z visokim dohodkom najnižjo pričakovano življenjsko dobo in da so številke kroničnih boleznih višje in debelost nekaj, s čimer je ameriški zdrasvtveni sistem obremenjen že leta, še vedno več kot milijon ljudi vsako leto potuje v ZDA zaradi zdravstvene oskrbe, vključno s tistimi, ki bi si lahko privoščili zdravljenje kjerkoli drugje. Še vedno velja, da so Združene države vodilne v svetu kot velikanska sila medicinskih raziskav in inovacij.
Napredno medicinsko okolje pa je je vodilo do najboljših stopenj preživetja zaradi raka na svetu , pričakovane življenjske dobe starejših od 80 let , ki je dejansko daljša kot kjer koli drugje, in nižjih stopenj umrljivosti zaradi srčnih napadov in kapi kot v primerljivih državah. Po podatkih Wisevoter, so številke o preživelih raka pri nas nižje kot v ZDA
Nižje davčne obremenitve, prosti trg
Obstaja veliko razlogov, ki so bili predstavljeni za razlago te prevlade, vendar je najosnovnejši in najmočnejši zelo verjetno denar, meni Khaled Dajani, pediatrični anesteziolog v otroški bolnišnici King’s Daughters v Virginiji in dodaja, da Prostotržno zdravstveno gospodarstvo ZDA, skupaj z nižjimi regulativnimi in davčnimi obremenitvami, močno spodbuja korporacije, da svoje poslovanje usmerijo v Ameriko. Vse to po njegovih besedah spodbuja zdravnike po celem svetu, da odidejo v ZDA. Ta tako imenovani beg možganov je razširjen v Indiji, Mehiki in Srednji Ameriki in ni omejen le na zdravnike. Leta 2014 je približno 14 tisoč medicinskih sester zapustilo Filipine, le 5.000 pa jih je končalo šolo za medicinsko sestro, poroča Fair observer.
Predolge čakalne dobe – več smrti
Tako kot Coomes je tudi omenjeni pediater opozoril na dolge čakalne dobe in dejstvo, da je leta 2019 nacionalna zdravstvena služba (NHS) v Angliji poročala, da se ena četrtina vseh bolnikov z rakom ni začela pravočasno zdraviti kljub nujni napotitvi svojega zdravnika. Čakalne dobe so se v pandemiji le še podaljšale.
Dajani priznava, da zdravstveni sistem v ZDA še zdaleč ni brezhiben ali, da je boljši od javnega zdravstva v ostalih državah, saj ima ameriški zdravstveni sistem prav tako tudi enormne stroške – znesek je enak 2,5 % celotne porabe za zdravstveno varstvo ali 60 milijard dolarjev na leto, od tega je 45 milijard dolarjev »obrambna medicina« za izogibanje tožbam.
A.H.