Dosedanji šef Nata je namreč na Twitterju sporočil, da je počaščen na račun odločitve zaveznic v Natu, da se njegov mandat generalnega sekretarja podaljša za eno leto, do oktobra 2024.
Nekdanji norveški predsednik vlade Jens Stoltenberg je na čelu Nata vse od leta 2014. Do oktobra letos je svoj mandat zaradi ruske agresije v Ukrajini že podaljšal za eno leto. Izgubljena je bila priložnost, da ni do funkcije generalnega sekretarja Nata prišel nekdo, ki je iz vzhodnega krila zavezništva. Morda kdo iz baltskih držav.
Odločitev o ponovnem podaljšanju mandata 64-letniku je bila s soglasjem 31 držav članic sprejeta konec minulega tedna. S tem bo Stoltenberg ostal na čelu Nata, ko bo zavezništvo z vrhom v Washingtonu julija 2024 obeležilo 75-letnico obstoja, poroča STA. “Transatlantska povezava med Evropo in Severno Ameriko že skoraj 75 let zagotavlja našo svobodo in varnost, v vse bolj nevarnem svetu pa je naše zavezništvo še pomembnejše,” je izpostavil Stoltenberg, ki je odločitev o podaljšanju mandata sporočil pred prihajajočim vrhom Nata v Litvi, kjer bo beseda tekla o zavezništvu z Ukrajino.
Primerni kandidati naj ne bi uživali zadostne podpore
Več naporov je bilo vloženih, da bi do vrha v Vilniusu našli Stoltenbergovega naslednika. Kandidati, primerni za to vlogo, kamor se med drugim uvrščata danska premierka Mette Frederiksen in britanski obrambni minister Ben Wallace, naj ne bi uživali zadostne podpore za imenovanje. Glede Frederiksenove jih moti, da tudi dosedanji šef Nata prihaja iz nordijske države, Wallace pa ni sprejemljiv za države članice EU, saj je Velika Britanija izstopila iz Unije. Španski premier Pedro Sanchez se sicer omenja tudi kot možen kandidat. Tradicija je, da Američan sedi na čelu vojaškega poveljstva, nekdo iz Evrope pa na mestu generalnega sekretarja.
Ker bo iskanje primernega kandidata, ki bi zasedel mesto generalnega sekretarja zavezništva prihodnje leto sovpadlo s pogovori o tem, kdo bo po evropskih volitvah zasedel najvišje položaje v EU, so imele nekatere države pomisleke glede tega, da bi se Stoltenbergu vnovič podaljšalo mandat. Med pomisleki pa se je omenjalo tudi, da bi lahko na izbor novega šefa Nata imela vpliv tudi kampanja pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki se bo odvijala jeseni drugo leto.
Čeprav je bilo mogoče pred časom slišati, da se Stoltenberg ne zanima za še eno podaljšanje mandata, naj bi ta v to po poročanju nemške tiskovne agencije dpa privolil iz občutka dolžnosti. Stoltenberg je bil do sedaj že večkrat pohvaljen na račun vodenja zavezništva v času vojne v Ukrajini. Da opravlja “neverjetno delo”, je junija poudaril ameriški predsednik Joe Biden. Stoltenberga označujejo kot spretnega pogajalca predvsem v času, ko so potekale ostre razprave okrog nuje za zvišanje obrambnih izdatkov.
Ima drugi najdaljši mandat
Šef Nata je lani, pred prvim podaljšanjem mandata, načrtoval vrnitev na Norveško, kjer bi zasedel mesto vodje tamkajšnje centralne banke. Stoltenberg z drugim podaljšanjem mandata postaja generalni sekretar Nata z drugim najdaljšim stažem. Zgolj Nizozemec Joseph Luns je dlje zasedal funkcijo med leti 1971–1984. Kot kaže, bo treba počakati na to, da bo naposled le nekomu iz vzhodnega krila zavezništva uspel met, da se zavihti na vrh Nata.
N. Ž.