Še obstaja upanje za zvišanje slovenske natalitete. Število parov bele štorklje v zadnjih nekaj letih na območju celotne Slovenije narašča oziroma je konstantno. Le Prekmurje pa je tisto, kjer njihovo število počasi, toda neprenehoma upada. Še leta 1999 je v Sloveniji gnezdilo zgolj 200 parov teh ptic, v lanskem letu pa kar 259.
Podatke so sporočili z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). V tem društvu število parov bele štorklje spremljajo že vse od leta 1999, ob čemer opažajo, da se ta vrsta ptice seli na območja, kjer doslej ni bilo moč opaziti njenih gnezd. Iz Prekmurja se namreč širi na severozahod, vse do Gorenjske. Eno izmed območij, kjer je njeno število v obdobju 22 let tako rekoč iz nič narastlo na kakšnih deset parov, je zagotovo Savska ravan, poroča STA.
Enako se dogaja v delu Dolenjskega podolja, med Grosupljem in Novim mestom. Na tem območju še leta 1999 ni bilo nobene štorklje, danes pa tam lahko naštejemo kakšnih 20 parov. Tudi v Beli krajini se opaža porast njihovega števila s petih na deset parov in prav tako na Ljubljanskem barju z enega para na deset parov. Na Krški ravni pa se je z desetih parov število dvignilo na 30 parov. Štorklje pa najdemo tudi v drugih krajih po Sloveniji.
Po drugi strani pa je leta 1999 na Murski ravni gnezdilo 87 parov, v lanskem letu pa je bilo zabeleženih samo še 55 parov. Vzroke za to gre iskati v spremembah okolja, zlasti virih hrane. Te ptice se namreč prehranjujejo z žuželkami, manjšimi sesalci in dvoživkami, ki jih štorklje najpogosteje iščejo na travnikih. Intenzivna kmetijska raba tal pa je v Prekmurju uničila številne tovrstne zelene površine, posledično pa zanje tudi hrane ne zadostuje. Ob tem pa je zaskrbljujoče, da se to dogaja pri živalih, ki pri prehranjevanju niso izbirčne. Gre za izjemno zaskrbljujoč pokazatelj biodiverzitete v Prekmurju.
Domen Mezeg