Skupina evropskih poslancev iz Evropske ljudske stranke v Sloveniji danes preiskuje zaskrbljujoče razmere na področju delitve oblasti, neodvisnosti državnih institucij in svobode medijev v Sloveniji v času mandata vlade Roberta Goloba. Tisti, ki se bodo zagovarjali zaradi zlorabe oblasti, pa se z njimi sploh ne želijo srečati – evropski poslanci bodo tako dobili prvi pravi vpogled v oholost oblasti, ki smo se je Slovenci v treh letih že dobro privadili.
Delegacija EPP je sicer v prestolnico prišla včeraj, z razgovori pa bo začela danes. Znano je, da je srečanje z evropskimi poslanci zavrnila predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. To je po svoje sicer razumljivo, saj bi evropskim poslancem težko razložila, zakaj je večkrat povsem jasno kršila poslovnik Državnega zbora – in to celo priznala. Prav tako ni presenetljivo, da se srečanja ne bo udeležil minister za notranje zadeve Boštjan Pokljukar. Le kako bi jim razložil, da se je njegov politični šef na javni RTV Slovenija hvalil, kako je na RTV in policiji “čistil janšiste”? Bolj nenavadno pa je, da se srečanja z evroposlanci ne bo udeležila niti bivša ministrica Tanja Bobnar.
Bobnarjeva je Goloba močno obremenila
Spomnimo, Bobnarjeva je namreč že pred dvema letoma premiera Goloba močno obremenila s hudimi obtožbami, da se je aktivno vmešaval v kadrovanje policije in jo silil v zaposlitev specifičnih, njemu ljubih kandidatov na vodstvena mesta znotraj policijske organizacije. Sicer je bilo že splošno znano, da se je Vlada Roberta Goloba po prihodu na oblast lotila čiščenja t. i. “janšistov” v vseh ključnih družbenih podsistemih. To pa je bilo najbolj izrazito v policiji in javni RTV.
Čiščenje na največjem mediju v državi je predsednik vlade celo javno večkrat priznal. To pa je seveda potekalo tudi na policiji, vse dokler ni prišlo do spora z Bobnarjevo, ki ga je po omejenih političnih pritiskih skupaj z nekdanjim generalnim direktorjem Boštjanom Lindavom obtožila političnih pritiskov na delo policije – oba sta svoji obtožbi razkrila v javnih pismih, kjer tako Lindav kot Bobnarjeva potrjujeta zgodbo drug drugega.
Policija je trditve Bobnarjeve in Lindava preverila in na podlagi ugotovitev kazensko ovadila premiera Goloba, specializirano državno tožilstvo pa je potrdilo prejem ovadbe. Preverjanje v predkazenskem postopku je sicer – priročno – trajalo skoraj dve leti.
O domnevnih pritiskih nanjo in na tedanjega vršilca dolžnosti, generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, je Bobnarjeva še kot ministrica obvestila tožilstvo in protikorupcijsko komisijo, ker je zaznala, da bi lahko šlo za sum kaznivega dejanja. Zatem pa je o njih podrobneje spregovorila v bombastičnem pričanju tudi pred parlamentarno preiskovalno komisijo, po katerem bi položaj zapustil vsak predsednik vlade običajne evropske države. A Slovenija – oz. slovenska levica – pač ni običajna država.
Zakaj se Bobnarjeva noče pogovarjati z evropskimi poslanci?
Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj se Tatjana Bobnar, ki ji je Golobova klika v vladi praktično uničila politično kariero in jo je premier v javnosti žalil kot lažnivko in fantastko, ne želi dobiti z evropskimi poslanci in jim razložiti svojega dela zgodb. Sama namreč negativno govori o vladavini prava v Sloveniji ter na pol diktatorskemu odnosu Goloba do podrejenih politikov. A v tujini si tega ne želi povedati. Resnico je povedala le za slovensko javnost. Ko ji je Romana Tomc dala priložnost, da svojo politično tragedijo razkrije Evropi, se je zavila v molk.
Pri tem se zopet postavi vprašanje, ali ni slovenska levica mednarodno gledano monolit, ki vedno drži skupaj in se trudi, da politična opcija – od katere so tudi sami bodoče odvisni, če želijo politično kariero – ne utrpi padca ugleda v tujini. Gre za politično preračunljivost v upanju na nadaljevanje kariere v politiki v naslednjem mandatu? Ali pa morda s tem povezano dejstvo, da levičarji ne glede na notranje razprtije v tujini tvorijo enotno fronto, že zaradi tega, ker so od nje vsi odvisni?
Kakor koli že, Tatjana Bobnar je z odločitvijo, da se ne bo zagovarjala pred evropsko politično javnostjo med vrsticami povedala, da ji je politična homogenost in zvestoba ideologiji bolj pomembna, kot pa dobrobit državljanov, ki so – zaradi načina, s katerim Golobova vlada upravlja z državo – vsi na slabšem. Levica pa nam vsem dela škodo s tem, ko želi skriti umazane družinske skrivnosti.
Aktivne in bivše politike Golobove vlade smo povprašali po razlogih, zakaj se srečanja z evropskimi poslanci nočejo udeležiti. Odgovore bomo dodali, ko jih prejmemo.
I. K.