Robert Golob in njegovi koalicijski partnerji so na predvolilnih srečanjih vneto ponavljali, češ, kako bodo oni zmeraj znali prisluhniti stroki. Kmalu ob nastopu oblasti so lahko tudi tisti najbolj naivni dojeli, da niti slučajno ne bo tako in da je šlo zgolj za prazne floskule. Nič drugače pa ni niti v primeru predloga novele zakona o zaščiti živali, ki so ga koalicijski poslanci vložili v zakonodajni postopek. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije namreč poudarja, da gre za novelo, ki je popolnoma neprimerna, ta pa uvaja celo nekakšno živalsko nadpolicijo. “Novela zakona ni bila usklajena s stroko, zato je nepremišljena in uvaja rokohitrske rešitve za zaščito živali, ki lahko povzročijo več škode kot koristi.”
Spomnimo na posnetek, ki ga je POP TV predvajal v okviru Golobovega piar intervjuja, ko je v vladnih prostorih kar premierjeva partnerka Tina Gaber, ki velja za privrženo veganko in zagovornico živali, spraševala, kaj bodo naredili, da bo živalim v Sloveniji lepše. Na to ji Golob med drugim odgovoril: “Najprej bi se rad zahvalil skupini za živali, kjer ste res v preteklih tednih naredili ogromno delo, kjer ste uskladili pripombe različnih interesnih skupin in danes imamo na mizi res zelo dober kompromis, s katerim lahko gremo naprej v zakonodajno proceduro”. Glede na to, da je premier uporabil besedo ste, je mogoče sklepati, da je bila v delo zakona vpletena tudi njegova partnerka. Kot kaže, pa očitno njihovo delo ni bilo dovolj temeljito, saj so se očitno pozabili posvetovati s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije.
Ko ljubica intervjuja svojega ljubčka 😂 pic.twitter.com/mcwOET4ysK
— Portal e-maribor.si – uradni profil (@Embportal) March 30, 2023
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije poudarja, da najbolj sporna novost v noveli zakona predstavlja uvedba pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali. “Pooblaščeni svetovalci bi po novem potrebovali 40-urni tečaj, po katerem naj bi znali presojati pravilnost oskrbe tako rejnih živali kot oskrbe hišnih ljubljenčkov, lahko bi celo svetovati skrbnikom živali”, navajajo in dodajajo, da gre tukaj za razvrednotenje veterinarskega poklica. Uradni veterinarji se namreč za takšno delo usposabljajo vrsto let, poleg šestletnega študija opravljajo namreč tudi štiriletno prakso. Ker se pooblaščenim svetovalcem daje možnost, da kar vstopijo na zasebno lastnino in zbirajo dokaze, pri zbornici opozarjajo, da gre tukaj za hud poseg v zasebnost. “Glede na hitro usposobljene svetovalce in aktivistično držo nekaterih društev za zaščito živali je upravičena skrb, da bodo pogosto prekoračena pooblastila in tudi neutemeljeno poseganje v zasebno sfero skrbnika živali,” so jasni.
Nekdo s 40-urnim tečajem bo hierarhično višje od veterinarskih inšpektorjev!?
Da bo novela zakona pooblaščenim svetovalcem omogočala zbiranje dokazov in njihovo uporabo v uradnih inšpekcijskih postopkih je za Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije sporno. Poudarjajo namreč, da za zbiranje dokazov veljajo natančna pravila, pri tem je potrebna ustrezna usposobljenost, v primeru napak pa lahko pride do izločitve dokazov. “V tem primeru pa se na hitro izobraženemu posamezniku dopušča zbiranje dokazov, ki se kasneje skupaj z njegovimi izjavami (subjektivna opažanja) uporabijo v uradnih postopkih. Gre za prekomerna pooblastila, ki pomenijo tudi kršitev temeljnih ustavnih načel,” izpostavljajo.
Po besedah predsednika zbornice Romana Žvegliča je naravnost nesprejemljivo, da bo nekdo s 40-urnim tečajem nad pooblaščenimi osebami, ki se bodo morale celo zagovarjati pred njim. “Predlagana novela uzakonja ovaduštvo”. Poudarja, da so namreč pooblaščeni svetovalci v predlogu zakona hierarhično višje od veterinarskih inšpektorjev. “Novela zakona jim omogoča, da če se ne strinjajo z odločitvami in ukrepanji strokovno usposobljenega veterinarskega inšpektorja, ki ga je država pooblastila za varuha spoštovanja pravil, lahko zahtevajo ponovno presojo strokovnjaka,” opozarjajo pri zbornici in dodajajo, da gre v tem primeru za nezaupanje v pristojne državne inštitucije, saj bi v tem primeru laik zahteval ponovno presojo strokovnjaka pri tričlanski komisiji.
Ob tem pri zbornici opozarjajo, da v noveli ni nikjer zapisano, kako je poskrbljeno za zaščito pred vnosom različnih bolezni. “Rejec oziroma skrbnik živali se pri skrbi za živali sedaj poslužuje nasvetov in usmeritev strokovnjakov (veterinar, navodila Javne službe kmetijskega svetovanja), po predlogu zakona pa mu bodo lahko svetovali (kadar bodo to sami ocenili) “hitro izobraženi pooblaščenci”, ki ne poznajo zakonitosti in načinov reje ter merila dobrobiti vseh rejnih živali”.
Obvezno označevanje mačk je nesmiselno, prepoved privezovanja psov bi morala biti ohlapnejša
Kot pravijo, se jim zdi sporna prepoved privezovanja psov in obveznost označevanja mačk. Okrog čipiranja mačk navajajo, da je potrebno zavedanje, da kmečko dvorišče predstavlja prostor, kjer so mačke tradicionalno gledano zastopane. Ker ne manjka niti potepuških mačk, se jim zdi čipiranje nesmiselno. Povrhu vsega pa to predstavlja tudi visok strošek. Posebnost kmečkih dvorišč je treba po njihovo vzeti v obzir tudi pri prepovedi privezovanja psov. “Pogosto imajo privezani psi zelo dolge verige in s tem veliko možnost gibanja, saj imajo kmetije navadno velika dvorišča. Privezovanje je včasih nujno zaradi aktivnosti na kmetiji,” poudarjajo in dodajajo, da je potrebno določiti jasna merila in pogoje glede površine za gibanje, ne pa kar v celoti prepovedati privezovanje psov.
Zakon je nejasen
Samo besedilo novele zakona po besedah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije kaže na nejasnost in nedorečenost zakonskega predloga. Poudarjajo, da obrazložitve zakona namreč povzročajo dodatno zmedo glede predlaganih rešitev. “Iz predloga zakona tako ne izhaja, ali je videonadzor v klavnicah obvezen ali gre za presojo inšpektorja v konkretno uvedenem postopku. Prav tako je nedorečena uvedba prehodnih hlevov. Nejasnost in nedorečenost izhajata tudi iz določb, s katerimi se želi uvesti enoto uradnih veterinarjev, ki bi skrbela za hiter odziv na ugotovitve pooblaščenih svetovalcev”, navajajo in dodajajo, da je na račun vrste nejasnosti težko ocenjevati finančne posledice predlaganih sprememb in dopolnitev. Kot pravijo, se posledično na ta način vzbuja skrb, kako bodo lahko pooblaščeni veterinarji zaradi novih nalog izvajali obstoječe naloge. To pa bi lahko po njihovo vplivalo na kakovost živil ter zdravje in varnost potrošnikov.
Eno je populistično posvajanje goril, mačk, pujsov, drugo pa je, ko gre za strokovna vprašanja, ki vplivajo tako na zdravje in dobrobit živali kot tudi ljudi. Na tem mestu bi tako nedvomno morala imeti besedo stroka, saj lahko koalicijske rešitve, s katerimi je postregla oblast, več kot očitno povzročijo več škode kot koristi. Tega pa si verjetno prav nihče ne želi.
Ana Horvat