Pred poslanci državnega zbora je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja oz. t. i. evtanazije.
Referendum je predlagala poslanska skupina Gibanja Svoboda, na podlagi padlega zakona društva Srebrna nit – v prvem branju sta ta radikalni zakon podprli SD in Levica, GS pa je predlagala referendum.
Na seji je direktorica zakonodajno-pravne službe DZ poudarila, da gre tudi za moralno-etnično vprašanje, zato o jasnosti vprašanja, ki bo zastavljeno volivcem, ne sme biti nobenega pomisleka.
Sara Ahlin Doljak, profesorica na evropski pravni fakulteti v Kopru, je povedala, da je sam naslov predloga zavajajoč, saj ne gre le za pomoč pri končanju življenju, ampak tudi za evtanazijo. Prav tako ni urejana kazenska odgovornost zlorab – slovenski predlog pa želi doseči nekaznivost uboja. Avstrijsko sodišče je črtalo pomoč. Kot družba se moramo zavedati fenomena dejanj obupa, ki jih vidimo v Belgiji in Nizozemski – pri obeh državah potekajo razprave o zaostritvi pogojev za evtanazijo. V javnosti se pojavljajo vedno novi kontroverzni primeri, ki jih zakon ne more predvideti.
Božidar Voljč, predsednik komisije za medicinsko etiko pri zdravniški zbornici, se je pritožil, da je vabilo na sejo dobil prepozno, zato mnenja komisija ni mogla pripraviti.
Matjaž Zviter iz zdravnike zbornice je povedal, da velika večina ljudi zakona ni brala – niti sami podpisniki niso brali teksta. Preprosti ljudje ne berejo takšnih dolgih tekstov. Odločali se bodo le v okviru pomisleka, če želimo, da bi nam bilo na koncu življenja prihranjeno trpljenje. V anketi Ninamedie je pisalo, da 92% ljudi pozna. Oni so naredili svojo anketo med zdravniki in bolniki (tisti, ki jih zakon bolj zadeva kot povprečnega 30 letnika) – med njimi je samo 12% zakon poznalo. V splošni populaciji je ta procent še nižji. Na referendumu se bodo torej odločali o napačnih stvareh – ne pa o resnični spornosti zakona. Zakon v celoti temelji na avtonomiji človeka, ki se tako odloči – zdravniki pa dobro vedo, kako šibka je avtonomija hudo bolnih bolnikov. Po njegovem mnenju ni prav, da bo tak referedum podpora čisto konkretnemu zakonu.
Alenka Križnik iz slovenskega društva Hospic je mnenja, da je mnenje zakonodajne službe dovolj jasno. Oni se srečujejo z ljudmi, ki nimajo dostopa do zdravstvene in socialne oskrbe. Paliativna oskrba je cenejša kot evtanazija, je opozorila. Zakon je tudi neustaven zaradi 18. člena Ustave RS (nedotakljivost življenja). Prav tako pa še nimamo sistemsko urejene paliativne oskrbe. Zakon ne bo prestal testa sorazmernosti.
Predstavnica slovenske Karitas meni, da trenutno ni pravi čas za tak zakon, saj 140.000 ljudi nima osebnega zdravnika – kako bomo ljudem razložili, da jim damo smrtonosno učinkovino, ne moremo pa mu lajšati bolečin ob koncu življenja. Imamo samo eno hišo hospic z 12 posteljami, pa še ta se financira z donacijam. Imamo prav tako le pet paliativnih timov. V zdravstveni sistem ne moremo spustiti nekaj tako močnega, kot je ta zakon, saj nimamo osnovnih pogojev za skrb za tiste, ki so pred koncem življenja. Potrebujemo sistem, ki bo dajal varnost, da jih ne bo strah.
Srba Mandič iz FDV pravi, da je situacija evtanazije določena ozko in selektivno. Strinja se s predstavnico Karitasa, da se ob vseh odprtih vprašanjih (paliative) ne odzivamo. A pravi, da ni smotrno kritizirati čaja, zakaj ni kava. Trdi, da je pomoč pri paliativi druga stvar kot evtanazija. Mandičeva misli, da je referendum izvrstna priložnost, da se začnemo o tej problematiki pogovarjati. Naša družba je pri vprašanju umiranja zelo razklana. Razprava se ji zdi ideološka, ideologija naj bi ugrabila osnovna vprašanja o tem, kam iti ob koncu življenja.
Igor Pribac iz Srebrne niti pravi, da je to vprašanje, ki gre globoko v etične premise vsakega posameznika. Referendum pa bi dal možnost, da se aktivno opredelimo okrog našega življenja. Smrt bi bila tako detabuizirana in misli, da so ljudje ta predlog tako razumeli. Pravi, da je bilo opravljenih že veliko anket, ki zakon podpirajo.
Anica Mikuš Kos, predsednica slovenske filantropije, pravi, da ve kaj je trpljenje in da si ne želi trpljenja za konec življenja. Tudi drugim ne želi trpečega umiranja. Zato se zavzema za referendum. Kljub temu, da nimamo urejene paliative – pravi, zakaj bi ljudje trpeli, če ne želijo. Vsak ima svobodo nad lastnim življenjem – če ne moremo sami odločati o rojstvu, lahko vsaj o smrti.
Andrej Pleterski iz Srebrne niti je problematiziral mnenje zakonodajno-pravne službe, da v tujini ni primera samousmrtitve, v Angliji naj bi imeli podobno ureditev. Pravi, da je posvetovalni referendum zato, da se na koncu pride do končnega zakona. Referendum se mu zdi pomemben, ker pri nasprotnikih velja, da naj o tem odloča stroka. Pravi, da take stroke ni. Referendum je dejanje, ki vsakemu daje možnost, da odloča o svoji usodi.
Dejan Kaloh iz SDS pravi, da enotne definicije pomoči pri prostovoljnem končanju ni. Po mnenju ZPS je to v nasprotju s tremi členi ustave. Skupni imenovalec je “nejasno vprašanje”. Če je samo vprašanje nejasno, je to privzeto neskladno z ustavo. Videti je, da bi radi čez stranska vrata uzakonili evtanazijo. Vsebina pravice ni urejena, zato je referendumsko vprašanje v nasprotju z ustavo in kot tako nedopustno.
Presenečen je, da je ZPS opozorila na moralno-etično filozofski aspekt končanja življenja. V svobodni družbi mi odločamo kaj bomo z našimi telesi počeli – to je temeljni moralni princip. Bistveno vprašanje je, če ta pravica vključuje tudi pravico do smrti, kjer bi v kontekstu neozdravljivih bolezni pri tem asistirali. Iz vidika stroke je vse kristalno jasno – Hipokratova zaprisega in zdravniški standardi zdravnike zavezujejo k ohranjanju življenja.
Iva Dimic pravi, da je življenje lepo in vredno. Vsi bi morali izhajatI iz tega, da omogočimo – tudi preko paliative in hospic oskrbe – to, kar je za človeka dostojno. Ne razume, zakaj lahko gremo na referendum z nejasnim vprašanjem. Čeprav je bilo danes rečeno, da se referendum ne nanaša na zakon, ki ga je predstavila srebrna nit – a kot je sporočila ZSD, to ni nikjer določeno. Nekateri referendum dojemajo tudi kot podporo zakonu, ki določa tudi evtanazijo.–
Opozorila je, da je bil pred kratkim zavrnjen zakon o palitivni oskrbi, ki bi omogočal dostojanstvo človeka tukaj in zdaj – zakaj mora nekdo pri vseh sodobnih oblikah in pristopih zdravljenja trpeti? Smo skoraj edina država v Evropski uniji, ki nima urejene paliative.
Jelka Godec je povedala, da gre za ideološko-politično vprašanje, ne za strokovno vprašanje. Izpostavila je dihotomijo, da je po ustavi človekovo življenje nedotakljivo, zdaj pa bi zakon določal, nekaj kar je v ustavni prepovedano. Referenduma se ne bojijo, ne bojijo se ljudstva, se pa bojijo zavajanj in piarovskih akcij raznih političnih agencij. Nekdo je na prejšnji seji povedal, češ da je nesmiselno živeti, če imaš še samo tri mesece življenja. A je to res? Godčeva pravi, da ne.
Nimamo paliative, nimamo izbire zdravnika, ljudje plačujejo zasebne zdravnike, tisti, ki pa si tega ne morejo privoščiti, pa si bodo lahko privoščili smrt. Če bi se res moralno-etično poglobili, bi bilo mnenje poslancev drugačno.
Zakonodajna-pravna služba DZ s pomisleki
Svobodnjaki bi volivce vprašali, ali so za sprejem zakona, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Po mnenju zakonodajno-pravne službe državnega zbora pa vprašanje ni jasno definirano. V mnenju je izpostavila, da iz referendumskega vprašanja ne izhaja, katere oblike pomoči pri končanju življenja naj bi uredil zakon, na katerega se nanaša posvetovalni referendum, oziroma je zavajajoče, če poleg pomoči pri končanju življenja vključuje tudi evtanazijo.
Koalicija: Ustavna podlaga za evtanazijo
Predlagatelji so navedli, da obstoječa pravna ureditev evtanazije in pomoči pri samomoru ne omenja izrecno, vendar njuna prepoved jasno izhaja iz kazenskega zakonika. Menijo, da ustava s pravico do zdravstvenega varstva ter varstvom pravice zasebnosti in osebnostnih pravic tvori podlago, na kateri je mogoče legalizirati pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.
Stroka opozarja na možnosti zlorab
Spomnimo. Pred dobrim letom dni so krogi okoli tranzicijske levice pričeli z agendo o pomenu uvedbe evtanazije, njihov podaljšek Srebrna nit pa je šla v zbiranje podpisov v prid zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pri tem se niso ozirali na veliko nasprotovanje s strani zdravnikov, ki pravijo, da sta naloga in poslanstvo ohranjanje življenja, ne pa končevanje. Slednji opozarjajo tudi na številne možnosti zlorab. “Tako subjektivnega načina ocenjevanja neznosnosti trpljenja in možnosti lajšanja trpljenja ne predvideva noben drug zakon na svetu,” je med drugim opozoril pravnik in predsednik odbora za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije Peter Golob.
Predlog zakona je končal zakonodajno pot, saj so poslanci po splošni razpravi z večino glasov odločili, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprli so ga štirje poslanci SD in pet poslancev Levice, v Svobodi pa predloga niso podprli, ker so o tem vprašanju vložili pobudo. Ostro so bili proti tudi v opoziciji.
Zobec: Referendum je nesmiseln
“Seveda, če gledamo z vidika smiselnosti takega referenduma pa je jasno, da je tak referendum nesmiseln. Nesmiseln zato, ker ne glede na to, kakšen bo rezultat, tega zakona ne bi smelo biti. Če pa bo, bo protiustaven. Bo slej kot prej pač razveljavljen na Ustavnem sodišču RS,” je za naš medij pred časom o možnosti referenduma povedal bivši ustavni, zdajšnji vrhovni sodnik Jan Zobec.
Zobec sicer meni, da z omenjenim referendumom, namenjenemu o izrekanju vprašanj, ki so ustavna materija, oziroma z rezultatom referenduma ne bi prišlo do protiustavnega položaja. “Te nevarnosti pri predhodnem referendumu ni kot pri naknadnem zakonodajnem referendumu. Ni je zato, ker še ni splošnega akta, ni zakona, ki bi neko protiustavnost odpravljal,” je poudaril in pojasnil, da v primeru posvetovalnega referenduma zakonodajalec lahko upošteva referendumsko voljo, lahko pa tudi ne. “Zakonodajalec je tu povsem prost, šele če bi to voljo upošteval, potem bi bil tak zakon zelo verjetno protiustaven. Zaenkrat tega še ni.” je poudaril Zobec.
“In ne glede na izid referenduma v normativni sferi, se pravi v pravu, ne bo nobene protiustavnosti, kar se tiče posega v pravico do življenja,” je povedal Zobec in dodal, da se to lahko zgodi šele, če bo zakonodajalec to sprejel. “Res pa je, da pozitiven rezultat takega referenduma, se pravi, če bi ljudstvo podprlo evtanazijo, bi to predstavljalo signal zakonodajalcu, da uzakoni nekaj, kar je protiustavno. Se pravi, bi bil to ljudski namig zakonodajalcu, naj ravna protiustavno,” je izpostavil in dodal, da je glede na sedanjo ustavno ureditev tak namig sam po sebi seveda protiustaven.
Zobec je povedal, da referenduma ni mogoče prepovedati. Predhodnega referenduma se namreč zaradi protiustavnosti ne more prepovedati, ker protiustavnosti sam ne more povzročiti. Tu še namreč nimamo opraviti z zakonodajalno aktivnostjo. “Ljudstvo tu še ne nastopa kot zakonodajalec, ampak kot konzultant oziroma kot tisti, ki svetuje zakonodajalcu,” je pojasnil in dodal, da gre za neobvezno svetovanje zakonodajalcu. “Seveda, če gledamo z vidika smiselnosti takega referenduma pa je jasno, da je tak referendum nesmiseln. Nesmiseln zato, ker ne glede na to, kakšen bo rezultat, tega zakona ne bi smelo biti. Če pa bo, bo protiustaven. Bo slej kot prej pač razveljavljen na Ustavnem sodišču RS,” je še dodal vrhovni sodnik.
I. K.