Napaka Statističnega urada Slovenije je zatresla Slovenijo. Napovedana ocena gospodarske rasti za lansko leto, ki naj bi po predhodnih ocenah znašala 5,4 odstotka, se je izkazala za pretirano optimistično. Popravki ocen gospodarske rasti so običajni, a ne v tolikšni meri, na kar je opozoril vodja opozicije Janez Janša. Gospodarska rast namreč ni znašala 5,4 odstotka, temveč le 2,5 odstotka, torej skoraj 3 odstotne točke manj. V javnosti so se zaradi tega že pojavila ugibanja, da se bo popravek poznal v denarnicah v obliki dodatnih davkov. Velikost popravka pa je tudi vzpodbudila pozive Statističnemu uradu, naj vendarle podrobneje pojasni, kaj je botrovalo fiasku.
“Revizije statističnih podatkov so sicer običajen postopek, ki je v negotovih razmerah zahteven proces, vendar tako občutna revizija kot tokrat bistveno spremeni osnovna izhodišča tako za oblikovanje kot tudi oceno makroekonomskih in javnofinančnih politik. Po oceni Fiskalnega sveta tokratna revizija poleg natančnejše razlage razlogov za tako velika odstopanja terja tudi napore za izboljšanje kakovosti četrtletnih podatkov nacionalnih računov, ki jih pripravlja SURS,” so v odgovoru na naša novinarska poizvedovanja odgovorili na Fiskalnem svetu.
Po pojasnilih strokovnih komentatorjev dr. Igorja Mastena in dr. Anžeta Burgerja je do napake prišlo zaradi podcenjevanja učinka inflacije in netočne metodologije. Napaka je bila nenavadno velika in tudi veliko večja, kot jih je zaznati onkraj meja Slovenije. “Očitno je prišlo do neobičajno velike napake oziroma revizije in ta neobičajno velika napaka je tako v času kot v prostoru,” trdi ekonomist Masten, Burger pa opozarja, da ima javnost sedaj jasno sliko, kakšno nevarnost za gospodarstvo predstavlja inflacija. Več – TUKAJ.
Kot poudarja Fiskalni svet, bo tako velik popravek bistveno spremenil načrtovanje javnih politik. “Nominalni BDP je zlasti zaradi znižane ocene obsega končne potrošnje gospodinjstev lani znašal 57 mrd EUR, kar je skoraj 2 mrd EUR manj kot po predhodnih podatkih. Revizije statističnih podatkov so sicer običajen postopek, ki je v negotovih razmerah zahteven proces, vendar tako občutna revizija kot tokrat bistveno spremeni osnovna izhodišča tako za oblikovanje kot tudi oceno makroekonomskih in javnofinančnih politik. Po oceni Fiskalnega sveta tokratna revizija poleg natančnejše razlage razlogov za tako velika odstopanja terja tudi določene napore za izboljšanje kakovosti četrtletnih podatkov nacionalnih računov,” trdi Fiskalni svet.
V Strateškem svetu za makroekonomska vprašanja so prepričani, da bi moral SURS podati dodatna pojasnila. Za Finance odgovarjajo: “Člani strateškega sveta za makroekonomska vprašanja, s katerimi je predsednica sveta Maja Bednaš govorila, so izrazili začudenje nad tako velikim popravkom, ki presega običajne revizije, in menijo, da bi moral Surs dati podrobnejše pojasnilo, hkrati opozarjajo, da so se s tem spremenile tudi nominalne osnove, ki vplivajo na izračune deležev v BDP.”
Pristanek na dnu
Poleg dr. Mastena, ki je opozoril, da je takšnih popravkov doslej tudi v tujini ni bilo zaznati. Na Surs so sicer podali skopa pojasnila, zakaj se je to zgodilo. V komentarju za STA trdijo: “Tokrat je revizija ocene gospodarske rasti večja kot v predhodnih letih, k temu pa so prispevale razmere večje dinamike cenovnih gibanj, saj četrtletno ocenjevanje zaradi omejenosti podatkovnih virov temelji na tako imenovani enojni deflaciji dodane vrednosti, letno ocenjevanje pa na dvojni deflaciji, saj obsega podrobnejše komponente dodane vrednosti.”
V tujini do tako velikih napak ni prišlo, čeprav so ekonomske razmere tam vsaj tako, če ne še bolj, negotove.
Zanimivo, da tega “podcenjevanja” ni bilo v ostalih državah EU. Niti tam, kjer so imeli 2x večjo inflacijo kot Slovenija. https://t.co/PYg5DYArdn
— Janez Janša (@JJansaSDS) September 5, 2023
Slovenija je bila pred popravkom med bolj uspešnimi državami evrskega območja, po popravku pa jo je najti med najmanj uspešnimi državami omenjene skupnosti. Finance tako poročajo, da je bila Slovenija pred revizijo na 8. mestu, po reviziji pa smo med sedmimi najslabšimi državami evrskega območja.
Ž. K.