Švedski premier Ulf Kristersson in zunanji minister Tobias Billstrom sta danes na ameriškem zunanjem ministrstvu v Washingtonu deponirala dokumente o pristopu njune države v zvezo Nato, s čimer je Švedska uradno postala 32. članica največjega vojaškega zavezništva na svetu.
“Švedska se je svobodno, demokratično, suvereno in enotno odločila za vstop v Nato,” je na slovesnosti v Washingtonu z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinkenom izjavil Kristersson in poudaril, da članstvo Švedske v Natu pomeni zmago za svobodo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot prvi je ob prejemu dokumentov vstop Švedske v zavezništvo pozdravil Blinken. “Dobre stvari pridejo k tistim, ki čakajo. To je bila nekoliko dolga pot, vendar mislim, da smo že od prvega dne vedeli, da bomo danes tukaj, in zdaj smo,” je še dodal.
Ameriški predsednik Joe Biden je vstop Švedske pospremil z besedami, da je Nato “močnejši kot kdaj koli prej“. “Ko je Putin začel svojo brutalno vojno proti prebivalcem Ukrajine, je mislil, da lahko oslabi Evropo in razdeli Nato,” je opozoril. “Z današnjim vstopom Švedske je Nato bolj združen, odločen in dinamičen kot kdaj koli prej,” je dodal.
Tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je na omrežju X pozdravil širitev Nata. Prepričan je, da sta z vstopom tako Švedska kot Nato postala močnejša in varnejša.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je menil, da je Švedska znotraj Nata “bolj zaščitena pred ruskim zlom“.
Švedska in Finska postali članici po Putinovem napadu na Ukrajino
Na sedežu Nata v Bruslju bo v ponedeljek potekala slovesnost, v okviru katere se bo Švedska s simboličnim dvigom zastave kot 32. članica pridružila obrambni zvezi.
Švedska je za članstvo v Natu skupaj s Finsko zaprosila že maja 2022, kmalu po ruski invaziji na Ukrajino. Finska je po ratifikaciji njene prošnje v vseh državah Nata članica zavezništva postala aprila lani, danes pa je po dolgotrajnem procesu članica postala tudi Švedska.
Za sprejem v Nato se je Švedska po 200 letih odpovedala svoji nevtralnosti, njen proces pa so še posebej zaznamovala pogajanja s Turčijo, ki je od Švedske zahtevala ukrepe proti članom Kurdske delavske stranke, ki jih ima za teroriste. Da bi ji ugodil, je Stockholm dopolnil ustavo in sprejel novo protiteroristično zakonodajo. Odpravil je tudi omejitve glede izvoza orožja v Turčijo.
Proces je oteževalo tudi zavlačevanje madžarskega premierja Viktorja Orbana. Madžarska je z ratifikacijo med drugim odlašala zaradi švedskih kritik stanja vladavine prava in svobode medijev na Madžarskem. Prav tako je Budimpešta večkrat obsodila “odkrito sovražen odnos” Švedske.
Madžarska se je sicer soočala z vse večjim pritiskom ZDA in držav članic EU, naj vendarle ratificira pristopni protokol Švedske, kar je madžarski parlament, kot zadnji med parlamenti članic Nata, 26. februarja tudi storil.
STA