Nedavno je javnost dodobra razburkal sklep Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS), da mora TV3 oddajo Faktor Aljuša Petinača, kjer je bil Roman Vodeb kritičen do predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, umakniti ali pa grafično zapisati, da gre za oddajo, ki je “sovražna”. Na podoben način so se – več kot očitno politično ciljano – spravili tudi na še eno kritično oddajo, in sicer Kdo vam laže?, ki je bila predvajana 28. junija, kjer so prepoznali “spodbujanje k nasilju in sovraštvu”. Kot večino institucij v državi je tudi ta očitno postala le še eno izmed orožij “združene levice” v boju proti političnim nasprotnikom. Zdaj se je oglasil Svet za zaščitno svobode govora, ki je AKOS pozval, da sklep prekliče.
Svet za zaščito svobode govora (SZSG), ki sicer deluje v okviru Zbora za republiko (ZzR), se je v javnem pismu odzval na odločitev AKOS-a, da oddajo cenzurira, rekoč, da gre za “primer nezaslišanega posega oblasti v svobodo izražanja, zato v SZSG odločno protestiramo in pozivamo AKOS, da sklep, ki je v nasprotju z ustavno zagotovljeno pravico do svobodnega širjenja idej in mnenj, takoj razveljavi in umakne”
“Tako označevanje oddaje je posebej skrb vzbujajoče, saj gre za neposredno vmešavanje oblasti v uredniško politiko medija v zasebni lasti, kar pomeni oblastni poseg v zasebno lastnino, ki prav tako (kot svoboda govora) uživa ustavnopravno varstvo,” menijo v SZSG.
V SZSG menijo, da ni naloga AKOS-a, da s pozicije moči in kot del izvršilne veje oblasti posega v oddajo in ocenjuje način komunikacije. Poudarjajo, da ima predsednica Državnega zbora vse možnosti in neodtujljivo pravico, da sproži ustrezne civilne pravne postopke. Nikakor pa v ta odnos med dvema posameznikoma ne sme posegati oblast, opozarjajo v SZSG in dodajajo, da ta poseg samo kaže, da gre v zadnjih mesecih vse v smeri, da aktualna oblast naredi vsako kritiko vladi za nezakonito. Po njihovo bi se AKOS moral zavedati, da svoboda govora pomeni tudi to, da lahko posameznik brez strahu pred sankcijami oblasti izreče besede in mnenja, ki so nepriljubljena, mestoma celo žaljiva. Še posebej, če jih izreče na račun predstavnikov oblasti. Tovrstno sankcioniranje in ustrahovanje pomeni, da si oblast želi ustvariti okolje, kjer bi si ljudje bali kritično spregovoriti zoper njo.
“Zato v SZSG protestiramo in pričakujemo, da bo AKOS v imenu svobode govora svoj sklep preklical in ga umaknil. Za svobodo izražanja, ki je temelj svobodne in demokratične družbe, je namreč veliko bolj nevarno, da državni organ s pozicije moči posega v svobodo izražanja, kot če je komentator v svojih izjavah morebiti žaljiv do predstavnika oblasti,” zaključijo sporočilo za javnost v Svetu za zaščito svobode govora.
AKOS od nekdaj v rokah levice
Dejstvo je, da paradržavne vladne agencije od nekdaj obvladuje kader zvest liniji liberalno-socialistične politike. Nekdanjo direktorico Tanjo Muho je imenoval Cerarjev SMC – najbolj je “zaslovela” po tem, ko na zaslišanju pred parlamentarno komisijo sploh ni znala našteti pristojnosti, ki jih ima njen organ. Zdajšnjega direktorja AKOS Marka Mišmaša pa je predlagala do prejšnje vlade iracionalno sovražno nastrojena (najbrž najslabša) ministrica Emilija Stojmenova Duh. Od nekdaj se je na tiho govorilo, da AKOS obvladujejo politično-gospodarski lobiji znotraj levice.
AKOS ni nikoli pokazal volje, da bi preganjal škodljivo koncentracijo medijev s strani tranzicijkih tajkunov – Martinu Odlazku je uspelo nekaznovano z izigravanjem Zakona o medijih s svojo hobotnico vstopiti v tri različne medijske formate (radio, televizija in tisk), kar je po zakonu jasno prepovedano. Poleg tega je Odlazek na področju tiska praktično hegemon, njegova tiskarska podjetja pa so defacto monopolisti, ki diktirajo cene celotnemu slovenskemu tisku. AKOS se je ves čas izgovarjal, da preganjanje medijske koncentracije ni njihova naloga, čeprav zakon o medijih pravi, da prav oni podajo soglasje, ko kakšna medijska hiša kupi drugo medijsko hišo. Levičarski baroni so torej imuni pred pregledi AKOS, še več, agencija si je v preteklosti izmišljevala bizarne razloge, zakaj je kakšna – očitno prepovedana koncentracija medijev – prepovedana. Na drugi strani pa preganjajo neodvisne samostojne medije, kot sta TV3 in Nova24TV, saj se tam najdejo še zadnji otoki do vlade kritičnega poročanja.
AKOS kot ROSKOMNADZOR
Pomembno je razumeti, da se ruski proces erozije osebnih pravic in temeljnih svoboščin, ki mu danes pravimo “putinizacija”, ni začel tako, da bi Vladimir Putin s policijo ali vojsko začel na ulici pobijati ljudi. Proces je bil veliko bolj subtilen. Takoj po prevzemu oblasti je prevzel vzvode nadzora nad mediji – predvsem Rosokhrankultura, organ, ki izvira še iz Sovjetske zveze in je v Jelcinovih časih opravljal naloge regulacije telekomunikacijskih omrežij. V Putinovih časih je ta institucija postala podobna kot pred razpadom ZSSR – novinarjem, urednikom in lastnikom medijem je z izvršilnimi akti ukazala, da morajo kakšno oddajo na radiu ali televiziji (ki ni bila po godu novemu predsedniku) umakniti. Leta 2008 je iz Rosokhankultura nastal poseben organ, ki je bil hkrati internetna policija – Roskomnadzor. Roskomnadzor je danes hrbtenica ruske fašistične države. Začelo pa se je ravno tako kot danes opažamo z AKOS v Sloveniji – pošiljanje izvršilnih ukazov oblastnikov, da je treba oblasti neprijetne oddaje umakniti iz etra. Zakorakali smo po poti, ki so jo naši vzhodni bratranci že prehodili v zadnjih 23 letih. Pri njih se ni končalo dobro. Na drugi strani je Slovenija del evropskih integracij. A prav člani Evropske komisije so hvalili 133. člen KZ SFRJ, ki je urejal verbalni delikt, češ da je takrat bilo proti sovražnemu govoru veliko bolje poskrbljeno.
I. K.