Ameriški davkoplačevalci so prispevali več kot 145 milijard dolarjev za razvoj gospodarstva v Afganistanu, ki je sedaj pred kolapsom. Po tem ko so talibani zavzeli Afganistan in so ameriške sile zapustile državo, tudi finančne pomoči ni bilo več. Visoki humanitarni uradnik opozarja, da je država na robu finančnega kolapsa.
“Če se bo gospodarstvo zrušilo, tudi najosnovnejše storitve ne bodo več delovale, humanitarne potrebe pa se bodo še povečale,” je povedal Jan Egeland, generalni sekretar norveškega sveta za begunce, ki je bil prej najvišji humanitarni uradnik združenih narodov.
Situacija bo odprla nova vprašanja o tem, ali je bil res ves denar namenjen za projekte izgradnje države. “Smo v bitki s časom, da bi rešili življenja pred zimo, ko temperature padejo do minus dvajset stopinj celzija”, je zaskrbljeni Egeland. Ne bi smelo biti tako. ZDA so porabile na stotine milijonov dolarjev za izgradnjo nove afganistanske države in s tem tudi trajnostno gospodarstvo.
ZDA so sporočile, da so za obnovo Afganistana namenile 145 milijard, ob tem pa še 837 milijard dolarjev za vojaško podporo. “Ko pogledate, koliko smo porabili in kaj smo dobili v zameno, se zdi neverjetno,” je dejal ameriški uradnik obrambnega ministrstva.
Neuspešni v vzpodbujanju kmetijstva
Zamrznjene so tudi milijarde dolarjev sredstev centralnih bank v tujini, kar je povečalo tudi pritisk na bančni sistem in zadušilo gospodarstvo. Kritike dežujejo tudi na račun porabe ameriškega denarja. Neuspešni naj bi bili tudi v kmetijstvu, saj so afganistanski kmetje sadili večinoma opij. V enem izmed projektov so namenili denar za namakalne kanale za ogromno količino obdelovalnih površin v upanju, da bodo kmete prepričali k zakonitemu pridelovanju. A to je privedlo le do večje proizvodnje opija. Raziskave so pokazale, da 2 milijardi dolarjev v zadnjih dveh desetletij skoraj ni vplivalo na kmetijsko proizvodnjo. Prizadevanja, da bi kmete prepričali namesto v pridelovanje opija v pridelovanje žafrana, bombaža, so bila neuspešna.
Kasnejše študije so pokazale, da uradniki, ki so odločali o namenski razdelitvi denarja, niso razumeli lokalnega, afganistanskega konteksta. “Napačno razumevanje afganistanskega družbenega in političnega okolja je pomenilo, da so bile pobude za stabilizacijo in sanacijo države slabo prilagojene lokalnemu okolju,” pravi poročilo. Michael McKinley, ameriški veleposlanik v Afganistanu od leta 2014 do 2016, je za Wall Street Journal povedal: “Na splošno, izgradnja države v Afganistanu ni bila uspešna.”
Anita Gužvič