fbpx

Afganistan na robu finančnega kolapsa; če se zruši gospodarstvo, bo ostal brez najosnovnejših storitev

Foto: epa

Ameriški davkoplačevalci so prispevali več kot 145 milijard dolarjev za razvoj gospodarstva v Afganistanu, ki je sedaj pred kolapsom. Po tem ko so talibani zavzeli Afganistan in so ameriške sile zapustile državo, tudi finančne pomoči ni bilo več. Visoki humanitarni uradnik opozarja, da je država na robu finančnega kolapsa.

“Če se bo gospodarstvo zrušilo, tudi najosnovnejše storitve ne bodo več delovale, humanitarne potrebe pa se bodo še povečale,” je povedal Jan Egeland, generalni sekretar norveškega sveta za begunce, ki je bil prej najvišji humanitarni uradnik združenih narodov.

Situacija bo odprla nova vprašanja o tem, ali je bil res ves denar namenjen za projekte izgradnje države. “Smo v bitki s časom, da bi rešili življenja pred zimo, ko temperature padejo do minus dvajset stopinj celzija”, je zaskrbljeni Egeland. Ne bi smelo biti tako. ZDA so porabile na stotine milijonov dolarjev za izgradnjo nove afganistanske države in s tem tudi trajnostno gospodarstvo.

ZDA so sporočile, da so za obnovo Afganistana namenile 145 milijard, ob tem pa še 837 milijard dolarjev za vojaško podporo. “Ko pogledate, koliko smo porabili in kaj smo dobili v zameno, se zdi neverjetno,” je dejal ameriški uradnik obrambnega ministrstva.

Foto: epa

Kritiki pravijo, da je bila pomoč namenjena za infrastrukturo, kot so ceste in zdravstvene ustanove, niso pa investirali in zgradili močnega zasebnega sektorja. Zdaj ko je ameriški denar skopnel, se srečujejo z velikimi težavami. ​​Salma Alokozai, ki je do prejšnjega mesec delala na Ministrstvu za finance in izobraževanje v Kabulu, je dejala, da “ko smo imeli finančno pomoč, smo lahko izplačevali plače in plačevali elektriko, sedaj več ne. Tudi zasebnemu sektorju je šlo dobro. Toda sedaj v Afganistanu ne obstaja več javni sektor in ni več denarne pomoči.”

Foto: AFP

Neuspešni v vzpodbujanju kmetijstva
Zamrznjene so tudi milijarde dolarjev sredstev centralnih bank v tujini, kar je povečalo tudi pritisk na bančni sistem in zadušilo gospodarstvo. Kritike dežujejo tudi na račun porabe ameriškega denarja. Neuspešni naj bi bili tudi v kmetijstvu, saj so afganistanski kmetje sadili večinoma opij. V enem izmed projektov so namenili denar za namakalne kanale za ogromno količino obdelovalnih površin v upanju, da bodo kmete prepričali k zakonitemu pridelovanju. A to je privedlo le do večje proizvodnje opija. Raziskave so pokazale, da 2 milijardi dolarjev v zadnjih dveh desetletij skoraj ni vplivalo na kmetijsko proizvodnjo. Prizadevanja, da bi kmete prepričali namesto v pridelovanje opija v pridelovanje žafrana, bombaža, so bila neuspešna.

Foto: AFP

Kasnejše študije so pokazale, da uradniki, ki so odločali o namenski razdelitvi denarja, niso razumeli lokalnega, afganistanskega konteksta. “Napačno razumevanje afganistanskega družbenega in političnega okolja je pomenilo, da so bile pobude za stabilizacijo in sanacijo države slabo prilagojene lokalnemu okolju,” pravi poročilo. Michael McKinley, ameriški veleposlanik v Afganistanu od leta 2014 do 2016, je za Wall Street Journal povedal: “Na splošno, izgradnja države v Afganistanu ni bila uspešna.”

Anita Gužvič