Ves čas se v javnosti pojavlja vprašanje, koliko ljudi je v resnici okuženih z novim koronavirusom. Na kalifornijski Univerzi Stanford so prepričani, da je z novim virusom okuženih kar okoli 50 do 85-krat več ljudi kot smo mislili doslej. Podobni podatki prihajajo tudi z Južne Tirolske, kjer se je neki hotelir odločil, da bo izvedel amatersko raziskavo in na lastno pest testiral del sovaščanov. Dve tretjini pozitivnih ni opazilo nikakršnih znakov okužbe. Izide raziskav pa je potrebno vzeti z rezervo, saj morda povedo zgolj to, koliko ljudi je že prekuženih oziroma jih je prebolelo okužbo, ne da bi se tega zavedali, precej manj pa to pove o skupinski imunosti. Če ima nekdo protitelesca, še ne pomeni, da je zares odporen.
V javnosti se ves čas pojavlja vprašanje, kakšen delež prebivalstva je v resnici okužen z novim virusom. Na Univerzi Stanford so prepričani, da je takšnih kar okoli 50-85 krat več kot smo mislili doslej. Osupljivi podatki prihajajo tudi z Južne Tirolske, kjer se je neki hotelir odločil izvesti amatersko raziskavo. Tako je na lastno pest testiral del sovaščanov. Dve tretjini izmed tistih, ki so bili pozitivni, niso vedeli za okužbo, saj niso kazali nikakršnih bolezenskih znakov. Rezultate raziskav je kljub vsemu potrebno jemati z rezervo, saj morda povedo zgolj to, koliko ljudi je že prekuženih oziroma jih je tudi nevede prebolelo COVID-19, precej manj pa to pove o skupinski imunosti. Če ima nekdo v telesu protitelesca, še ne pomeni, da je v resnici tudi odporen, poroča rtvslo.
Prav zato raziskovalci s Stanforda domnevajo, da bi bila umrljivost morda lahko celo manjša od dveh promilov. Ob tem poudarjajo, da je testiranje ključno izvajati na reprezentativnih vzorcih prebivalstva v posameznih državah, sicer ne bomo poznali resničnih razsežnosti pandemije. Obenem pa zgodbi iz ZDA in Italije kažeta na to, da obstoj protiteles še ne pomeni, da bolezen posameznika ne ogroža več.
Prva zgodba prihaja iz italijanskega Ortiseja, kjer živi 5000 ljudi. Vaški hotelir Klaus Sanoner se je na lastno pest odločil, da bo s Kitajske uvozil vse potrebno za izvedbo okoli 1000 testov krvi za novi koronavirus. Za svoje raziskave je angažiral celo lokalnega zdravnika Simona Kostnerja. Ta je najprej testiral celotno osebje hotela.
Ker pa je bilo testov dovolj za bistveno večje število ljudi, se je lotil tudi testiranja ostalih prebivalcev vasi. Doslej je opravil že 456 testov na sovaščanih, ki so stari med 20 in 59 let, kar je skoraj ena desetina. Rezultati so pokazali, da je kar 49% pozitivnih, vendar pa večina okuženih – kar dve tretjini – za okužbo sploh ne ve, saj niso zaznali nikakršnih znakov. V kratkem naj bi sicer testirali še 500 sovaščanov.
Raziskave iz Kalifornije potrjujejo, da je prekuženih mnogo več ljudi kot smo domnevali
Tudi rezultati preostalih, bolj znanstvenih raziskav, dajejo podobne rezultate. Na Stanfordu so namreč opravili teste krvi na 3330 ljudeh, in sicer v dvomilijonskem okrožju Santa Clara, kjer so do začetka aprila odkrili 1094 primerov okužbe, s čimer so ugotovili, da je z novim virusom okuženih kar od 50 do 85-krat več oseb kot govorijo uradne statistike.
Prav zato se domneva, da bi bila lahko umrljivost pod dvema promiloma. Obenem znanstveniki opozarjajo, da rezultati ne kažejo na skupinsko imunost, vendar samo na prebolelo okužbo pri bistveno višjem odstotku prebivalstva kot smo doslej domnevali. Trajna odpornost na bolezen je še vedno pod vprašajem.
Od kod virus pravzaprav izvira?
Kot je znano, se je prvi izbruh virusa zgodil v kitajskem Wuhanu, a vse doslej podrobnosti o njegovem izvoru niso znane. Nekateri domnevajo, da bi lahko virus preskočil z živali (netopirjev) na ljudi in obenem tudi mutiral, spet drugi pa kažejo na wuhanski virološki laboratorij, kjer naj bi kitajski znanstveniki izvajali mikrobiološke poskuse z namenom razvijanja biološkega orožja. Tamkajšnje oblasti naj bi sicer prikrivale izbruh epidemije v njenem začetnem stadiju, obenem pa tudi preprečevale vstop tujih znanstvenikov v laboratorij, kar še spodbuja sume, da so za pandemijo, ki je terjala na 100 tisoče življenj, odgovorne prav kitajske oblasti. Če bi se to izkazalo za resnično, bi se mednarodni pritiski na kitajsko komunistično partijo močno povečali.
Domen Mezeg