fbpx

Ameriški obveščevalci: Iran načrtuje atentat na Donalda Trumpa

Podporniki iraških šiitskih oboroženih skupin, so na ulici v vzhodnem Bagdadu v Iraku, namestili simbolične vislice s plakatom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. (foto: epa)

V javnost je pricurljalo poročilo obveščevalne službe ameriške vlade, ki potrjuje iranski načrt, in sicer umor ali ujetje Donalda Trumpa in njegovega nekdanjega državnega sekretarja Mikea Pompea. Iran je že večkrat izrazil namero o maščevanju ZDA za smrt generalmajorja Qassima Soleimanija, močnega iranskega poveljnika, ki je umrl v napadu ameriškega brezpilotnega letala pred dvema letoma.

Ne dvomite, da bo roka maščevanja prišla iz rokava ummeta,” je že v začetku leta za medije povedal iranski predsednik Ebrahim Raisi, pri čemer je imel v mislih svetovno skupnost muslimanov, poroča AP. Poročilo obveščevalne službe, ki pravi, da Iran načrtuje napad na Donalda Trumpa, je bila tako le še ena potrditev, da Iranci mislijo resno, sploh glede na dejstvo, da gre za državo, ki masovno krši človekove pravice, napoved maščevanja pa so tudi že javno napovedali.

V začetku leta je bil na spletni strani vrhovnega voditelja Irana objavljen animirani videoposnetek, na katerem robotsko vozilo cilja na nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Po poročanju AP je animirani video nastal ob natečaju ob obletnici atentata na iranskega generala Kasema Sulejmanija, ki je bil ubit v napadu ameriškega drona v Bagdadu 3. januarja 2020. Videoposnetek prikazuje Donalda Trumpa na igrišču za golf v svoji vili v Mar-a-Lagu na Floridi, ki ga zadane iranski dron, ob koncu posnetka pa je napovedano maščevanje. V najnovejšem poročilu Nacionalnega centra za boj proti terorizmu je zapisano, da iranski režim vodi večstransko kampanjo proti izbranim ameriškim uradnikom, zato to ne preseneča, ampak je le še ena potrditev, da Iran misli resno.

Masovno kršenje človekovih pravic
Treba je poudariti, da Iran velja za izredno kruto državo glede kršitve človekovih pravic. Iransko vlado kritizirajo tako zaradi omejitev in kazni, ki sledijo ustavi in ​​zakonu Islamske republike kot zaradi “izvensodnih” dejanj državnih akterjev, kot so mučenje, posilstva in uboji političnih zapornikov ter pretepanje in ubijanje disidentov in drugih civilistov. Smrtna kazen v Iranu ostaja mednarodni problem.

Poveljnik Solejmani je veljal za eno najmočnejših vojaških osebnosti na Bližnjem vzhodu, saj je bil v prvih vrstah pri krvavi ruski vojaški intervenciji v Siriji, izdatno pa je pomagal tudi militantni skupini Hezbolah v Libanonu. Solejmani je bil ubit v napadu z brezpilotnim letalom blizu bagdadskega letališča, ko je bil januarja 2020 na obisku v Iraku. Po njegovi smrti in v znak maščevanja naj bi po poročanju tujih medijev Teheran januarja 2021 javno napovedal izvajanje smrtonosnih operacij znotraj ZDA, prve tarče na seznamu pa naj bi bile nekdanji predsednik Donald Trump, nekdanji državni sekretar Michael Pompeo in nekdanji general Kenneth McKenzie. Trumpov umor bi bil zanje enakovreden Solejmanijevi smrti.

Kasem Solejmani je bil izredno močna iranska osebnost (Foto:epa)

Trump bo ponovno kandidiral
Morda je vredno omembe tudi dejstvo, da je informacija o atentatu pricurljala ravno v času, ko je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da se je odločil, da bo ponovno kandidiral za predsednika na ameriških predsedniških volitvah leta 2024, njegova podpora pa je sodeč po javnomnenjski raziskavi že zdaj zelo visoka. Demokrati si ne želijo le, da bi se Donald Trump v predsedniško tekmo leta 2024 spustil pred jesenskimi vmesnimi volitvami. Po vsej državi aktivno snujejo načine, kako bi takoj izkoristili napoved že pred novembrom.

Bi to lahko pomenilo začetek vojne?
Izkušnje iz preteklosti so dokaz, da atentat lahko sproži celo naslednjo vojno, spomnimo, da se je prva svetovna vojna začela zaradi atentata na Franca Ferdinanda, in sicer le en mesec po njegovi smrti. Medtem je ameriški predsednik Joe Biden zaradi bojazni, da bi lahko pogovori o iranskem jedrskem sporazumu propadli, odšel na turnejo po Bližnjem vzhodu. Biden je prepričan, da je treba Iranu na vsak način preprečiti posedovanje jedrskega orožja sploh v primeru vojne, v kateri bi Iran vsekakor uporabil prav vse sile.

Ana Horvat