Analiza avstrijskih volitev: Vodstva tradicionalnih strank so izgubila stik z volilno bazo

Foto: epa

“Naj povem zelo jasno: rezultati drugega kroga avstrijskih predsedniških volitev v nedeljo so začrtali zgodovinski mejnik, ki ne more biti spregledan,” je na svojem blogu analiziral nedavne avstrijske volitve Jan Erik Surotchak, regionalni direktor Mednarodnega republikanskega inštituta za Evropo. 

V državi z uglednim predsedniškim sistemom sta celotno obdobje po drugi svetovni vojni dominirali desnosredinska in levosredinska stranka. Kot piše Surotchak, je tega obdobja nepreklicno konec, saj se od leta 1951, ko so v Avstriji uvedli predsedniški sistem, noben kandidat stranke, razen Avstrijske ljudske stranke in Social demokratske stranke Avstrije, ni uvrstil v drugi krog. Tokrat sta to bila Norbert Hofer iz svobodnjaške stranke in Alexander Van der Bellen iz stranke Zelenih.

Novice, ki so zasedle naslovnice po svetu, in celotna kampanja so imele le eno sporočilo: barbari so pred vrati in čas je, da osrednje stranke vprežejo vozove in obranijo osrednje predstavniške institucije. Vlogo barbarov v tem scenariju je igral kandidat Hofer, ki prihaja iz stranke Jörga Haiderja in se bori proti sedanjemu političnemu establišmentu. Na koncu je kandidat Van der Bellen slavil pičlo zmago po glasovih po pošti in s tem preprečil zmago Hoferja, ki se mu je sprva nasmihala zmaga. Van der Bellen je tako zbral glasove širokega spektra strank – iz levice, desnice ter sredine, ki igrajo vlogo dobrih in poštenih braniteljev pred zahodnim liberalizmom.

Gre za vseevropski problem
Vendar zgodba ni tako preprosta, kot se na prvi pogled zdi. Seveda smo lahko upravičeno zaskrbljeni nad vzponom skrajne desnice po Evropi, je prepričan analitik Jan Erik Surotchak. Nove radikalne stranke v državah vse od Madžarske, Francije, Nizozemske, Slovaške in Poljske beležijo strm vzpon v javnem mnenju in odločajo volitve za volitvami. Večina njih niti ni samo proti elitam, temveč so tudi pritoevropske, protiameriške, proti tujcem, proti prostemu trgu in proizvajajo motečo mešanico nacionalizma in socializma, ki ne rešuje težav ter vračajo Evropo v težavne čase 20. stoletja.

Zgodba o avstrijskih volitvah v Avstriji ni zgolj primer vzpona radikalne desnice. Je veliko bolj opomin političnemu establišmentu in celotnemu demokratičnem zahodu, da so vodstva strank izgubila temeljne vezi s politično bazo.

Kazen za nezaupanje v migrantski in ekonomski krizi 
Oba kandidata iz tradicionalne ljudske in socialdemokratske stranke sta bila videti idealna kanidata – dobro poznana, visoko izobražena, izkušena, sofisticirana politika z izjemnimi karierami in s spoštovanja vrednim strankarskim ozadjem. Toda kombinacija dolgotrajne ekonomske in migrantske krize je napredovala do te mere, da volivci iščejo neobičajne rešitve. Avstrija je namreč samo v letu 2015 sprejela 88.151 prosilcev za azil, velika večina od milijona beguncev pa je šla skozi Avstrijo proti Nemčiji in naprej proti severu. Razen nekaterih izjem večina ljudi ni zaupala politikom osrednjih strank, da bi ti lahko rešili ta neizmeren izziv. Zato so bile stranke na sredini tudi kaznovane.

V obeh strankah delajo na prenovi vodstev
Na srečo je funkcija predsednika v Avstriji bolj simbolična in na tem področju revolucije pod novim predsednikom Van der Bellenom ne bo. Toda sedaj je celoten fokus usmerjen na parlamentarne volitve, ki bodo na vrsti leta 2018. Socialdemokrati so izkoristili priložnost za prenovo stranke in odstavili precej nepriljubljenega kanclerja Wernerja Faymana v sredini predsedniške tekme, na njegovo mesto pa postavili Christiana Kerna, ki je nov obraz v politiki in bo poskušal dvigniti priljubljenost stranke. Pritisk se bo vršil tudi v ljudski stranki, kjer bodo naprej potiskali in gradili predvsem na sedanjem zunanjem ministru Sebastianu Kurzu.

Kampanja za naslednje volitve v polnem teku
Javnomnenjske ankete kažejo, da bo tovrstno oplemenitenje sil na sredini pomagalo preprečiti zmago svobodnjakov na parlamentarnih volitvah. Toda pičel poraz svobodnjakov na predsedniških volitvah bo hkrati dodal veliko motivacijo svobodnjakov v boju proti tradicionalnim strankam. Njihova dolžnost bo, da najdejo pot, ki jo bodo razumeli tudi volivci. Ne nazadnje je poraženec Hofer v svoji zahvali volivcem na Facebooku dejal, “da ne bi smeli biti razočarani nad rezultatom, zato moramo gledati na delo v kampanji kot na investicijo v prihodnost, z jasnim ciljem na naslednje volitve.” S ciljem v kampanjo, ki se je pravkar že začela.

M. P.

  • macon

    Analiza, kot da bi bral zapis iz Mladine.

    “Seveda smo lahko upravičeno zaskrbljeni nad vzponom skrajne desnice po Evropi.”
    Ob vladavini skrajne levice in njenemu fašistoidnemu zaničevanju vseh, ki ji ne kimajo, je potrebna opozicija. Ne gre za nobeno skrajno desnico, ker ne poziva k nasilju, k njemu vseskozi pozivajo samo moteni skrajni levičarji.

    “Nove radikalne stranke od Madžarske, Francije, Nizozemske, Slovaške in Poljske beležijo strm vzpon v javnem mnenju in odločajo volitve za volitvami. Večina njih niti ni samo proti elitam, temveč so tudi pritoevropske, protiameriške, proti tujcem, proti prostemu trgu in proizvajajo motečo mešanico nacionalizma in socializma, ki ne rešuje težav ter vračajo Evropo v težavne čase 20. stoletja.”

    Biti proti zblojeni bandi v Bruslju, ne pomeni biti protievropski, ker oblastna banda ni Evropa, čeprav se tako vidi. Noben ni proti tujcem, samo proti nasilnim in primitivnim lažnim beguncem, ki delajo samo stroške, kriminal in imajo o življenju predstave iz evropskega srednjega veka. Evropa teh ljudi ne rabi.

    Moteča je skrajno levičarska skorumpirana banda, ki pelje Evropo v prepad v imenu lažnega humanizma, lažnega dušebrižništva in lažnega multikulturalizma. Evropa je multikulturna že vsaj 50 let, ne rabi priseljenskih hord islamskih primitivcev za katere naj bi veljala druga pravila kot za eu državljane (denar za nič in posebna blažja pravna obravnava) in ne rabi se v ničemer dokazovati nobeni bandi sistemskih parazitov in levičarskih pokvarjenih kriminalcev.

    Primitivci naj se naučijo osnov civiliziranega življenja, kjer se hočejo, EU ni njihov vrtec, kjer lahko delajo škodo, dokler se ne bodo “naučili” obnašati. Oni se bodo prilagodili nam, ne mi njim.

  • resnicaboli

    Rezultat pomeni praktično zmago desnice tudi v Avstriji so mediji napravili pravo gonjo skupaj z vsemi ostalimi strankami.

    • sprehajalec

      ORF je odkrito navijala za Van der Bellna, pa strašili so z nacisti, Avstrijske železnice so blokirale stran Hoferja na svojih serverjih, samo Van der Bellna. itd. Avstrija je res zabredla, šarjah milice po Dunaju, pa nekje sem zasledil podatek, da je 90% deliktov povezano z migranti. V zadnjih mesecih so začeli vsaj pisati o napadih pa spolnih deliktih. Vsi govorijo Azilant, pa postopek, pa kako je težko priti do azila.

      Resnica je povsem drugačna in tu Levičarjem zmanjka idej. Azil je zavrnjen, do izgona pa ne pride. Tako, da se potem vsi ti obrnjeo v kriminal, Maročani, Alžirci, Afganistanci vse to preprodaja droge, napadi na ženske, umori, itd.

      • pajot

        Ko bo počilo,ne bo odneslo samo migrantov,pač pa tudi vso evropsko levičarsko bando.

  • ptr

    > V državi z uglednim predsedniškim sistemom…

    Ta trditev je pa zelo mimo. Ravno avstrijski predsedniški sistwem je močno omadeževal avstrijski “Türk”, namreč Kurt Waldheim. Ob izvolitvi so res vsi mislili, da gre “samo” za uglednega diplomata in nekdanjega generalnega sekretarja OZN, kmalu zatem pa se je izkazalo, da gre poleg tega tudi za nacističnega (takoj po Anschlussu se je prostovoljno včlanil v NSDAP in zraven še v paravojaško skupino SA) vojnega zločinca oz. kozarskega klavca. Edini, ki so do takrat vedeli za to, so bili jugoslovanski komunisti, ki so takoj po vojni zbrali obsežno dokumentacijo o njegovih zločinih in jo hoteli celo predložiti komisiji OZN za vojne zločine (do tega ni prišlo, ker so zaradi hladnovojne realpolitike velike sile to komisijo hitro razpustile). Po razkritju te skrivnosti (kmalu po izvolitvi) Jugoslavija sicer ni predložila dokazov o teh zločinih, ker bi potem hitro postalo jasno, zakaj je ravno med Waldheimovim sekretarjevanjem toliko Jugoslovanov (Stanovnik included) dobilo sumljivo veliko visokih pozicij v OZN. Ampak ne glede na to sta VB in ZDA Waldheimu dosmrtno prepovedali vstop v svoji državi, Avstrija je bila diplomatsko izolirana, kadar jo je že kakšen državnik obiskal, je protokolarno sčaral tako, da se mu ni bilo treba srečati s predsednikom, ob proslavljanju 50. obletnice OZN so organizatorji tako spremenili program, da niso povabili takrat še živečih nekdanjih sekretarjev (poleg Waldheima ga je naj**al tudi nič krivi Peres de Cuellar). In nenazadnje, v nasprotju s tradicijo na Waldheimovem pogrebu ni bilo nobenega visokega gosta, prišel je le liechtensteinski knez kot družinski pijatelj.

  • dr Janez Sveti

    “Seveda smo lahko upravičeno zaskrbljeni nad vzponom skrajne desnice po Evropi, je prepričan analitik Jan Erik Surotchak”
    Ta Erik, pa je pojava. Ta skrb je odvisna od tega koga vprašaš. Če si levak je sigurno zaskrbljujoče.
    Dr Janez Sveti analitik

  • Kat Wilson

    Hofer že ve kaj je povedal. “…jasnim ciljem na naslednje volitve.” Naslednje volitve bo zmagal – z več glasovi kot tale zelenec Bellen al kaj je že. In to bo problem (za nekatere). Get ready for new Dolfie. Sam da tale bo Hofer, kar sploh ni tako slabo. Lepo ime, pa tudi v Hofer rada zahajam. Sighajl.

    • Adolf Hitler

      hofer hoffnung upanje kot adolf hope