V prvem krogu avstrijskih volitev za predsednika države je največ glasov dobil kandidat Svobodnjaške stranke Avstrije (FPÖ) Norbert Hofer, in sicer več kot 35 odstotkov. Politični analitiki so si enotni: Avstrijci so z glasovanjem za Hoferja dali zaušnico politiki odprtih vrat za migrante.
Seveda bo moral Norbert Hofer, če bo hotel postati predsednik Avstrije, v drugem krogu, ki bo potekal 22. maja, premagati kandidata levičarskih Zelenih Alexandra van der Bellena, ki je v prvem krogu dobil nekaj več kot 21 odstotkov glasov volivcev. Toda kljub temu že lahko govorimo o velikem uspehu svobodnjakov, ki jih vodi Heinz-Christian Strache.
Svobodnjaki – zagovorniki zapiranja mej in stroge azilne politike
Ta stranka, ki je po javnomnenjskih anketah najbolj priljubljena stranka severno od Karavank, je ostra nasprotnica sprejemanja migrantov in širokosrčne azilne politike. Migrantski val, ki se je zaradi nepremišljene politike nemške kanclerke Angele Merkel lani septembra po tako imenovani balkanski poti razlil proti severu stare celine, je sicer večinoma zdrvel proti Nemčiji in skandinavskim državam, toda na deset tisoče nezakonitih migrantov je ostalo v Avstriji in tu vložilo prošnjo za azil.
Avstrijski socialdemokratski kancler Werner Faymann je bil najprej zvest podpornik politike Angele Merkel in je madžarskega premierja Viktorja Orbana ter druge voditelje višegrajskih držav, ki so zagovarjali nesprejemanje migrantov, besno obtoževal nesolidarnosti.
Avstrijska vlada obrne ploščo, a prepozno
Toda ko je bilo jasno, da imajo tudi Avstrijci politike odprtih vrat za nezakonite migrante vrh glave, je rdeče-črna velika koalicija obrnila ploščo in začela s strožjo politiko. Najprej na avstrijsko-slovenski meji, zdaj pa tudi na avstrijsko-italijanski. Avstrijska politika, predvsem zunanji minister Sebastian Kurz (član Avstrijske ljudske stranke – ÖVP), ima za zaprtje balkanske poti na makedonsko-grški meji veliko zaslug.
Toda za nezadovoljne avstrijske volivce to ni bilo dovolj. Tako so na nedeljskih predsedniških volitvah kaznovali tako socialdemokrate (SPÖ) kot konservativce (ÖVP). Kandidat ljudske stranke Andreas Khol je tako dobil nekaj več kot 11 odstotkov, kandidat socialdemokratov Rudolf Hundstorfer pa slabih 11 odstotkov glasov.
Konec stare Avstrije, kakšna bo nova?
Polom SPÖ in ÖVP kaže, da je s prevlado teh dveh strank, ki sta sami ali v (velikih) koalicijah vladali Avstriji vse od konca druge svetovne vojne – konec. Avstrija politično torej ne bo več takšna, kot smo jo poznali.
Aleš Žužek