fbpx

Analize kažejo, da bi Ukrajina porazila Rusijo – vendar potrebuje več orožja

Foto: epa

Po informacijah britanske vlade bi Ukrajina lahko “razbila” rusko vojsko, če ji zahodne zaveznice zagotovijo dovolj orožja, poroča Daily mail. Ruska vojska naj bi bila v tem trenutku občutno izčrpana, kar bi Ukrajinci lahko izkoristili sebi v prid in jo z boljšim orožjem potisnili nazaj. Naslednji trije tedni naj bi bili ključni pri odločanju o izidu vojne.

Ukrajina zahteva podporo, s čimer misli predvsem na dobavo orožja, saj je prepričana, da ji lahko uspe zaustaviti rusko vojsko pri nadaljevanju pohoda globlje v državo. Po dobavi orožja naj bi Nato pozval v četrtek že ukrajinski zunanji minister Dimitro Kuleba, seznam pa naj bi vključeval letala, tanke, oklepna vozila, topništvo dolgega dosega, protiladijske rakete in sisteme zračne obrambe.

Češka Ukrajini zagotovila tanke, Velika Britanija razmišlja
Češka je že stopila korak naprej in Ukrajini zagotovila tanke, trenutno pa o tem razmišlja tudi Velika Britanija, ki bi Ukrajini poslala izvidniška ali patruljna vozila dolgega dosega in zaščite, kot sta mastif ali šakal. Iz vozil bi odstranili občutljivo opremo in britanske vojake poslali v sosednje države Ukrajine, da bi izvajali usposabljanje, je povedal vir iz obrambe, poroča Dailymail. Naslednji trije tedni naj bi bili ključni pri odločanju o izidu vojne.

Rusija sili na vzhod, vsako čakanje je lahko usodno 
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril, da ruski vojaki potiskajo globlje na vzhod države, saj, kot so dejali, je njihov cilj osvoboditev Donbasa. Da bi to preprečili, pa je tudi ukrajinski voditelj pozval k dobavi dodatnega orožja, saj bi v nasprotnem primeru Rusija utegnila to mesto zavzeti, ljudstvo v Donbasu pa so ukrajinske oblasti že pozvale k evakuaciji. Medtem je Kuleba danes pred srečanjem z zunanjimi ministri Nata v Bruslju dejal, da njegova agenda vključuje samo eno stvar in to je orožje, k podpori je pozval vse zahodne zaveznice in obsodil Nemčijo, da bi lahko storila več, kot je, hkrati pa je kritiziral vse države, ki jim ne želijo zagotoviti ofenzivnega orožja. Z njim se je strinjala podpredsednica vlade Irina Vereščuk, ki meni, da je vsako čakanje lahko usodno.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg (Foto: epa)

Na to se je odzval tudi  generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki je zagotovil podporo s še več sistemi zračne obrambe, protitankovskem orožju, lažjem, a tudi težjem orožju in ostale vrste podpore Ukrajini. Stoltenberg je sicer opozoril tudi, da bi vojna v Ukrajini lahko trajala mesece ali celo leta, glede na to, da Putin še vedno goji ambicije do nadzora celotne države.

Zaloge orožja kopnijo
Kljub želji po pomoči Ukrajini z dobavo orožja pa se zaloge glede na poročanja nekaterih medijev hitro praznijo, s tem se je strinjal tudi John Schaus iz raziskovalnega centra za strateške in mednarodne študije.  V skladu z nedavnimi odločitvami naj bi ZDA Ukrajini dostavile približno 4600 protitankovskih raket Javelin, so sporočili iz Bele hiše. “To bi predstavljalo več kot polovico od 8.885 Javelinov, ki jih je obrambno ministrstvo kupilo v zadnjih 10 letih,” je dejal Schaus.

Foto: epa

Ukrajinski veleposlanik v Veliki Britaniji Vadim Pristajko je nedavno opozoril, da trenutne zaloge orožja zmanjkuje, saj njihove sile hitro izgorevajo zaloge. Kanada je celo dejala, da bo zdaj kupila vojaško opremo za pošiljanje v Ukrajino, saj ne more črpati več iz lastnih zalog, ne da bi spodkopala lastne obrambne potrebe. V Washingtonu so zakonodajalci obeh strani izrazili zaskrbljenost, da Bidnova administracija še ni pripravila načrta, kako bo napolnila zaloge orožja, ki se zagotavlja Ukrajini.

Tanja Brkić