Danes v Državnem zboru potekajo predstavitve kandidatov za ministre 4. vlade Janeza Janše. Poslancem in širši javnosti se bo predstavilo osem kandidatov. Državni zbor bo o vladi predvidoma odločal v četrtek.
Predstavitev kandidatov je potekala v štirih časovnih blokih, in sicer ob 9.00, 12.00, 15.00 in 18.00. Predstavili se bodo Jernej Vrtovec, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Borut Rončević, Valentin Hajdinjak, Ignacija Fridl Jarc, Tadej Ostrc in Andrej Šircelj.
Glasovanja na odborih so prestali Jernej Vrtovec, Ignacija Fridl Jarc, Valentin Hajdinjak, Andrej Šircelj, Tadej Ostrc, Anže Logar, Janez Cigler Kralj. Zaslišanje kandidata Rončevića so zaradi zavlačevanj opozicije prestavili na naslednji dan.
Ob 9.00 se je začela predstavitev kandidata za ministra za infrastrukturo in energetiko Jerneja Vrtovca.
Pristojni odbor za infrastrukturo je njegovo kandidaturo že podprl. Zeleno luč mi je prižgalo 9 članov odbora, 5 članov je bilo proti.
Vrtovec je v predstavitvi uvodoma napovedal reorganizacijo in pregled finančnega stanja na ministrstvu, tudi na Direkciji za infrastrukturo. Izpostavil je problematiko zaviranja gradnje s strani civilnih iniciativ, skupnosti ali državnih organov. “Strateških projektov države, energetskih ali infrastrukturnih, ne more ustaviti nekdo, ki ima zgolj in samo parcialni interes,” je povedal. Napovedal je sprejetje zakona “lex specialis”, katerega namen bi bil zagotoviti pospešeno pridobivanje gradbenih dovoljenj za ključne investicije v državi.
Na področju energetike je napovedal obrat stran od zelene aktivistične politike in usmeritev proti “pametni, stvarni” energetski politiki. Slovenija bi morala biti po njegovi oceni energetsko samozadostna. Država potrebuje robusten elektroenergetski sistem, ki temelji na jedrski energiji v kombinaciji z izrabo hidro- in geotermalne energije ter drugimi racionalnimi obnovljivimi viri energije, kar pa očitno ne vključuje tudi vetrne energije. Država bo preverila tudi uporabo premoga. “Ključen projekt mojega mandata torej ne bo iskanje odgovorov v kvazi zelenem dogovoru (…) Ključen projekt bo nadaljevanje oziroma pohitritev postopkov za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem,” je napovedal.
Glede cestne infrastrukture je napovedal nočno izvajanje del na cestah, kjer je zdaj oviran tekoči promet. Kot ključnega krivca je izpostavil Dars, ki ima v pogodbah zapisano izvajanje del čez celoten svetli del dneva. V Postojni, kjer je trenutno največji zamašek, pričakuje, da se bodo nočna dela začela že konec tedna. Sicer je napovedal širitev avtocestnega omrežja, pospešitev gradnje tretje razvojne osi in nadaljevanje vlaganj v železniško omrežje. Navedel je tudi naložbe v objekte za dvojno rabo, predvsem na področju elektroenergetike in vojske.
Ob 9.00 se je začela predstavitev kandidata za ministra za gospodarstvo, delo in šport Anžeta Logarja. Logarjevo zaslišanje bo potekalo tudi jutri.
Logar je začel svojo predstavitev z ugotovitvijo, da Slovenija razvojno zaostaja že dve desetletji. Slovensko produktivnost je primerjal s povprečjem Evropske unije. “Naša produktivnost stoji pri 86 odstotkih povprečja Evropske unije, kar je natanko toliko kot leta 2005,” je povedal. Primerjava s Sloveniji podobnimi državami kaže na podobno sliko. Navedel je podatek Mednarodnega denarnega sklada, da bodo Slovenijo po kupni moči na prebivalca do leta 2029 prehitele Češka, Litva in Poljska, poroča MMC.
Razlog za gospodarsko stagnacijo je po njegovem treba iskati v pomanjkanju reform. “Slovenija mora postati država prebojev, ne izgovorov,” je povedal kandidat za gospodarskega ministra. Dodal je, da Slovenija potrebuje “konstruktivni konflikt”, s katerim se bodo iskale najboljše rešitve. Kot je pojasnil, se samemu konfliktu ni treba izogniti, a mora biti voden v pravo smer.
V predstavitvi je tudi dejal, da se Slovenija sooča s problemom nizke dodane vrednosti in nestimulativnega davčnega sistema. Kot pravi, slovenski davčni sistem ne nagrajuje dela. . Slednji pa so nujno potrebni, saj “brez dobička ni naložb, brez naložb ni rasti produktivnosti in brez tega ni višjih plač”. Slovenija v primerjavi z državami v regiji premajhen del BDP-ja vlaga v naložbe. Premajhen je tudi delež tujih investicij.
Kot poseben izziv je izpostavil tudi prenos znanja v prakso. Slovenija namreč po njegovi oceni premalo učinkovito pretvarja znanje v tržne produkte. To se kaže v zaostankih pri številu patentov.
“Ministrstva ne želim prevzeti z namenom, da bi razdeljeval sredstva. Želim ga prevzeti, da postopoma, a vztrajno začnemo umikati ovire, ki so se v zadnjih tridesetih letih nabrale. Podjetjem, delavcem in tistim, ki bodo krenili na trg dela v prihodnjih desetletjih, pa omogočimo, da lahko ustrezno uporabijo svoj potencial,” je zaključil.
Ob 12.00 se je začela predstavitev kandidata za ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja pred pristojnim odborom DZ.
Cigler Kralj je v uvodni prestavitvi napovedal vzpostavitev dialoga z vsemi deležniki v kmetijskem sektorju. pri prvi točki je vzpostavil pomen samooskrbe, ta je namreč temelj prehranske suverenosti države, ta je ključni steber nacionalne varnosti, poroča MMC. Zavzel se je za krepitev prehranske verige, s podporo mladim kmetovalcem. Kot pravi, se bo zavzemal za ukrepe, ki bodo kmetom omogočali dostojno življenje in hkrati ohranili obelano krajino za prihodnje generacije. Pri tem bo potrebno upoštevati razdrobljenost kmetijskih gospodarstev. Ocenjuje, da evropske politike zaenkrat ne odgovarjajo potrebam manjših slovenskih kmetij, kar povzroča nezadovoljstvo med kmeti. Napovedal je krepitev manjših družinskih in ekoloških kmetij in spopadanje z demografskimi izzivi, ki povzročajo praznenje podeželja, poroča MMC. “Pomembno je, da kot bodoči minister poskrbim, da se slovenske vasi in slovensko podeželje preneha prazniti,” je povedal. Zaradi tega bo potrebno urediti tudi cestno in internetno infrastrukturo.
Napovedal je debirokratizacijo, uvajanje principa subsidiarnosti, digitalizacijo postopkov in ustanovitev portala, kjer bodo kmeti urejali vse svoje vloge.
Hkrati je dejal tudi, da bi morala biti osnovna delovna sredstva za pridelavo hrane in krme, zemljišča in objekti izzvzeti iz premoženja pri kandidturi za socialne transferje. Lotil se bo tudi modifikacije novega zakona o zaščiti živali. Kot je ocenil, vse v zakonu ni slabo, bo pa ga potrebno bolj prilagoditi pričakovanju kmetov.
Ob 12.00 se je začela predstavitev kandidata za ministra za izobraževanje, znanost in mladino Boruta Rončevića pred pristojnim odborom DZ.
Rončević je začel svojo predstavitev z ugotovitvijo, da je ministrstvo za izobraževanje eno od ključnih ministrstev. “Na prvem mestu je uveljavitev ideološko nevtralne šole […] Slovenski javni šolski sistem mora ostati prostor znanja, kritičnega mišljenja in spoštljive izmenjave različnih pogledov. Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije,” je povedal in napovedal pregled učnih načrtov, gradiva in strokovnih smernic. Kot je pojasnil, naloga šole ni politična socializacija katerekoli ideologije, ampak posredovanje znanja, razvijanje kritičnega mišljenja in vzgoja aktivnih državljanov.
Nato je spregovoril o dvigu ugleda učiteljskega poklica, avtoritete in avtonomije. Izpostavil je tudi kadrovsko problematiko v šolah. “To je zagotovo ena največjih razvojnih omejitev v slovenskem šolstvu […] želim ustvariti pogoje, v katerih bodo tudi najboljši diplomanti, kot nekoč, ponovno videli učiteljski poklic kot res privlačno izbiro,” je povedal. Dodal je, da se kadrovske problematike ne da rešiti zgolj z dodatnimi zaposlitvami.
Nato je spregovoril o združevanju ocenjevalnih institucij v šolstvu z namenom povečanja učinkovitosti in povezovanja funkcij, ki danes delujejo ločeno. Kot piše v koalicijski pogodbi, je napovedal tudi vrnitev sestave svetov šol na 3 + 3 + 3, s ciljem vzpostavitve ravnotežja med tremi deležniki šole (zaposlenimi, starši in ustanoviteljem).
Napovedal je ustanovitev učiteljske zbornice s ciljem krepitve strokovne avtonomije učiteljev in krepitve vloge učiteljstva pri razvoju izobraževalnega sistema. Napovedal je tudi zagotavljanje “svobode odločanja o vzgojnih pristopih otrok” in vzpostavitev pravičnega sistema financiranja zasebnih vrtcev in šol. “Starši imajo pravico izbrati vzgojno-izobraževalni pristop, za katerega menijo, da je najprimernejši za njihove otroke,” je povedal. Napovedal je tudi uvedbo pripravljalnic za otroke migrantov v lokalnih skupnostih.
Prepričan je, da je v šolski sistem potrebno uvesti nove vsebine, ki so nujno potrebne za življenje v sodobni družbi. Navedel je področja digitalizacije, podjetništva in finančne pismenosti. Napovedal je reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature z večjim poudarkom na reševanju problemov in kritičnem presojanju. Dotaknil se je tudi preprečevanja nasilništva v šolah. “Vsak otrok in zaposleni v vzgoji in izobraževanju mora imeti pravico do varnega okolja,” je dejal.
Napovedal je optimizacijo prehoda iz šolskega sistema v gospodarstvo, boljšo uporabo znanja v gospodarstvu.
Fridl Jarčeva napovedala muzej slovenske osamosvojitve
Kandidatka za ministrico za kulturo Ignacija Fridl Jarc se bo zavzemala za kulturni in medijski pluralizem, znotraj tega pa za spoštovanje individualnosti, svobodo izražanja in enake možnosti za ustvarjanje. Med drugim bo posebna skrb namenjena slovenskemu jeziku, napovedala je tudi posebno strategijo za arhitekturo in krajinsko oblikovanje.
Na zaslišanju pred pristojnim odborom DZ je kandidatka izrazila željo po tem, da bi se okrepila vloga kulture in njenega pomena v družbi, ki bi se spet vzpostavila kot združevalna in povezovalna sila.
Med podrobnejšimi načrti kot ministrica, ki bo pristojna za področje v naslednjih štirih letih, pa je omenila pripravo posebnega zakona o slovenskem jeziku po zgledu Hrvaške, ki bi nadomestil ozko usmerjen zakon o javni rabi slovenskega jezika. Ob tem želi skrb za jezik prenesti tudi med Slovence v zamejstvu in po svetu s pripravo razpisov, pri katerim bi lahko sodelovali.
Zavzemala se bo za medresorsko povezovanje z gospodarstvom in šolstvom, kjer je kot perečo težavo izpostavila oskrbovanje šolskih knjižnic, v okviru kulturne vzgoje pa bi zagotovila posebno pozornost mladim generacijam, zato so v koalicijski pogodbi predlagali uvedbo t.i. kulturnega bona za mlade po 18. letu starosti.
Zavzemala se bo tudi za zaščito in promocijo slovenske kulturne dediščine, pri čemer je izpostavila arhitekturo in krajino oziroma oblikovanje prostora, za kar načrtujejo posebno strategijo. Za ohranjanje kulturne dediščine na lokalni ravni, ki ne sodi pod ministrstvo za kulturo, pa načrtujejo okrepljene razpise za obnovo tovrstnih spomenikov.
Ob 35-letnici osamosvojitve države ministrstvo z novim vodstvom načrtuje vzpostavitev Muzeja slovenske osamosvojitve, na področju vizualne umetnosti pa želijo okrepiti likovno kritiko ter vzpostaviti enoten portal razstavišč in plačevanje razstavnin. Posebno pozornost bo treba nameniti tudi knjigi in založništvu zaradi upada prodaje fizičnih knjig, je navedla kandidatka za ministrico.
Na področju filma in avdiovizualne dejavnosti je omenila vzpostavitev enotnega skupnega AV centra in pripravo takšne zakonodajne podlage, ki bo omogočala prevajanje platform v slovenski jezik. Naloga politika je, da vzpostavi sistem, ki bo omogočal ustvarjalnost, je izpostavila Fridl Jarc in omenila željo, da bi se Slovenija z vzvodi, kot so davčne olajšave in izvenproračunski viri, vzpostavila kot ena centralnih filmskih lokacij. Podpira tudi uvedbo t.i. Netflix davka.
Na področju medijev je izpostavila željo po medijski pluralnosti in pravice do obveščenosti, kot ključni pri tem pa je izpostavila transparentnost financiranja in lastništva medijev. Temeljno vodilo po njenih besedah je sicer zaščita svobode izražanja. Med konkretnejšimi primeri je omenila spremembo zakona o RTV Slovenija.
Navedla je tudi nekaj prednostnih investicij v prihajajočem mandatu, prednostno bo po njenih napovedih reševanje vprašanja SNG Drama Ljubljana.
Hajdinjak: Za večjo bojno moč Slovenske vojske
Kandidat za obrambnega ministra Valentin Hajdinjak je med prednostnimi nalogami izpostavil povečevanje obrambnih izdatkov, krepitev članstva v Natu in pridobivanje kadrov. Zavzel se je za nadaljevanje vzpostavljanja srednje bataljonske skupine, krepitev slovenske obrambne industrije in preoblikovanje obveščevalno varnostne službe (OVS).
“Zavedam se resnosti funkcije, za katero kandidiram, sploh v tem času, ko mir nikakor ni več samoumeven,” je na seji odbora DZ za obrambo dejal kandidat za vodenje tega resorja Valentin Hajdinjak. Kot je poudaril, mora biti vodenje tega ministrstva “transparentno, odgovorno in zavezano spoštovanju najvišjih strokovnih standardov ter upoštevanju modernih spoznanj vodenja organizacij in ljudi“.
Meni, da Slovenija na kompleksne varnostne in obrambne izzive sistemsko ni dovolj pripravljena. Kot je dejal, obstoječi sistem kaže vrsto omejitev, ki zmanjšujejo sposobnost učinkovitega odzivanja na sodobne grožnje. Meni, da je za to treba vzpostaviti “sistemske pogoje in strukturno organizacijske rešitve za verodostojno odvračanje in obrambo Slovenije“.
Pri tem se je nujno zanašati na zaveznike. Hajdinjak, ki je jasen zagovornik zavezništva Nato in EU, je poudaril, da mora Slovenija prevzeti pravičen delež bremena v Natu in odpraviti dolgoletne primanjkljaje. Napovedal je, da bodo preučili, katere projekte so na ministrstvu vključevali med obrambne, čeprav tja ne sodijo.
Med ključnimi izzivi je Hajdinjak izpostavil pomanjkanje kadrov. V Slovenski vojski (SV) je približno 7600 pripadnikov, kar je daleč od cilja o 10.000 pripadnikih, ki ga določajo obrambni dokumenti. Ob tem je izpostavil, da je razmerje med vojaki, podčastniki in častniki porušeno, saj je vojakov bistveno premalo, delež visokih činov, torej od majorja do polkovnika, pa prevelik.
Hajdinjak je zato napovedal sistematično pridobivanje kadra, dolgoročno stabilizacijo kadrovskih tokov ter kombinacijo profesionalne in rezervne komponente. Kot je dejal, se bo zavzemal za povečanje deleža vojakov in za zajezitev nesorazmerij v strukturi visokih činov. Zagovarja tudi vojaške tabore in promocijo vojaškega poklica, treba pa je razmisliti še o seznanjanju o obrambnem sistemu in “s področij domoljubja, civilne zaščite, prve pomoči, hibridnih in kibernetskih groženj” že v šolah.
Zavzel se je, da je treba v okviru izgradnje srednje bataljonske bojne skupine “v najkrajšem možnem času kupiti sodobna bojna vozila ter odpraviti pomanjkljivosti pri ognjeni podpori, logistiki in sistemu obveščanja“.
Med ključnimi projekti pa je izpostavil tudi nadgradnjo zračne obrambe z raketnimi sistemi Iris-T, ki jo je označil kot “eno redkih zgodb o uspehu“, pa tudi krepitev artilerije s sistemi caesar in razvoj večnamenskih helikopterskih zmogljivosti.
Napovedal je tudi sodobne zmogljivosti, kot so brezpilotni sistemi, dronska in protidronska obramba, kibernetska varnost ter obveščanje, nadzor in izvidovanje. Nabave bodo po Hajdinjakovih besedah temeljile na preverjenih interoperabilnih sistemih, ki so že v uporabi v zavezništvu, pri tem pa bodo “v največji možni meri izkoriščali skupna naročila več držav“.
Poleg investicij v opremo, ki dviguje bojno moč, so po njegovih besedah nujne tudi investicije v vojaško infrastrukturo, denimo vadišča, komunikacijsko omrežje ter obveščevalno-informacijske sisteme. Pred nadaljevanjem ključnih projektov pa bodo izvedli temeljite revizije sedanjih projektov, saj želijo vedeti, ali so zakoniti in smotrni.
Napovedal je tudi preoblikovanje OVS, ki je del upravnega dela ministrstva. Ocenil je, da so pri obveščevalni podpori vojski ozka grla, saj OVS z informacijami, za katere sama oceni, da so potrebne, oskrbi le vrh SV. Hkrati pa je OVS tista, ki vojsko varnostno nadzira, preiskuje domnevna kazniva dejanja in jo hkrati obveščevalno podpira. Kot je dejal, “ni dojemanja, da je OVS del sistema, ampak je bolj nujno zlo“.
Hajdinjak se je zavzel tudi za nadgradnjo sistema zaščite in reševanja, ki je po njegovih besedah sicer dober, vendar zapostavljen. Zavzel se je, da bo vseslovenski center za zaščito in reševanje eden od projektov nove vlade. “Naredil bom vse, kar je v moji moči, da se izgradnja centra pospeši,” je dejal.
Prav tako je napovedal bolj zanesljiv sistem obveščanja o nesrečah (Si-alarm), na področju varstva pred naravnimi in drugimi zaščitami pa je napovedal večjo samostojnost in krepitev prostovoljstva in prilagajanje podnebnim spremembam.
Finance spraviti v okvire
Kandidat za ministra za finance Andrej Šircelj se zavzema za davčno razbremenitev dela, obvladovanje primanjkljaja ter spodbujanje produktivnosti in investicij, predvsem z zasebnim kapitalom. Da se bo javne finance spravilo v začrtane okvire, je danes v DZ napovedal pripravo rebalansa letošnjega proračuna.
Prizadeval si bo torej za obvladovanje proračunskega primanjkljaja in postopno zmanjševanje javnega dolga. Pri tem bodo morali biti vsi ukrepi, ki bi povečevali odhodke ali zmanjševal prihodke, pripravljeni tako, da ne bodo ogrožali fiskalne vzdržnosti, je dejal.
Ob tem je zagotovil, da ne razmišlja o novem zakonu za uravnoteženje javnih financ z obsežnim paketom varčevalnih ukrepov po vzoru tistega iz leta 2012. “Ne bomo uvedli nobenega zujfa, tudi položaj na področju javnih financ ni takšen, da bi bil zujf potreben,” je dejal.
Je pa opozoril, da Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje primanjkljaj v višini 3,3 odstotka BDP in prihodnje leto zvišanje na 3,7 odstotka BDP. “Jaz ne mislim, da zaradi tega primanjkljaja ljudje v tem trenutku kaj slabše živijo, bodo pa lahko zaradi tega primanjkljaja slabše živeli v prihodnosti,” je dejal.
Javne finance bo torej treba spraviti v okvire fiskalnih pravil, zato je napovedal pripravo rebalansa letošnjega državnega proračuna in zatem tudi sprememb že sprejetega proračuna za leto 2027. Po novem sicer vlada načrtuje načrtovanje proračuna za štiri leta in ne več le za dve.
Izpostavil je potrebo po davčni razbremenitvi dela. “Nujno je treba razbremeniti delo, v naslednjem štiriletnem obdobju ga bomo,” je obljubil. Med drugim je napovedal zvišanje splošne olajšave pri dohodnini, spremembe dohodninske lestvice ter odpravo 50-odstotne obdavčitve pri dohodnini, pa tudi višjo posebno olajšavo za mlade do 29. leta in uvedbo t. i. družinske dohodnine.
Na področju davčne zakonodaje je napovedal tudi precejšnje poenostavitve, denimo s pavšalno obdavčitvijo nekaterih dejavnosti. Pri obdavčitvi pravnih oseb pa je omenil pregled olajšav za investicije in razvoj s ciljem narediti jih čim bolj enostavne. “Predvsem s tega zornega kota, da bomo s tem spodbujali inovacije, raziskave, razvoj, digitalizacijo, avtomatizacijo – skratka, da se bo več investiralo,” je dejal. Posebej si želi več zasebnih investicij.
Ustanovili bodo demografski sklad, na katerega se bo preneslo vse državno premoženje, ne le tisto, ki je danes v upravljanju Slovenskega državnega holdinga, je nadaljeval. Na področju bančnega sistema si želi predvsem zagotoviti večjo dostopnost bančnih storitev tudi prebivalcem manj gosto poseljenih krajev. Spodbujali bodo tudi kapitalski trg, da bo čim bolj varen in se bo razvijal.
Financiranje občin se mu zdi nujno urediti tako, da bodo imele čim več lastnih prihodkov. Pri tem je zagotovil, da davka na nepremičnine ne bo.
Zdravstvo: Prioriteta so čakalne vrste
Kandidat za ministra za zdravje Tadej Ostrc se zavzema za dostopnost zdravstvenega varstva, okrepitev primarnega zdravstva in zagotovitev finančne vzdržnosti. Na zaslišanju pred pristojnim odborom DZ je napovedal reorganizacijo in digitalizacijo sistema. Prepričan je, da je treba za krajšanje čakalnih vrst aktivirati vse razpoložljive zmogljivosti.
Na zaslišanju pred pristojnim odborom DZ je kandidat poudaril, da država ne potrebuje še ene reforme sistema, ampak reorganizacijo. Manjše organizacijske spremembe v sistemu bi namreč po njegovem mnenju bolnikom prinesle krajše čakalne dobe. Prepričan je, da je naloga nove ekipe stabilizacija, modernizacija in učinkovitejše upravljanje sistema.
Ostrc je med ključnimi cilji izpostavil pravočasen dostop do kakovostne zdravstvene obravnave pod enakimi pogoji za vse prebivalce Slovenije. Prepričan je, da je danes ključna težava ustrezna organizacija kapacitet v sistemu. Med drugim je napovedal digitalno spremljanje izrabe magnetne resonance in CT-diagnostike v realnem času, digitalno spremljanje operacijskih terminov, zmanjšanje neizkoriščenih terminov in aktivno digitalno prerazporejanje programov med izvajalci.
Prepričan je, da je treba za krajšanje čakalnih vrst aktivirati vse razpoložljive zmogljivosti pod enakimi pogoji. Zavezal se je, da bo Slovenija ostala evropski javni zdravstveni sistem, a pri tem poudaril, da mora biti javni zdravstveni sistem predvsem dostopen.
Med ključnimi usmeritvami je izpostavil tudi okrepitev primarne zdravstvene ravni na vseh področjih. Pri tem je nanizal administrativno razbremenitev zdravnikov na primarni ravni z digitalizacijo in avtomatizacijo in spodbujanje sodobnih multidisciplinarnih timov, ki vključujejo diplomirane medicinske sestre, klinične farmacevte, fizioterapevte, psihologe, kineziologe in druge specialiste. Napovedal je, da bodo posebno pozornost namenili tudi območjem države s slabšo dostopnostjo do zdravstvenih storitev, saj ta po njegovih besedah ne sme biti odvisna od “poštne številke pacienta“.
Ostrc kot enega največjih problemov slovenskega zdravstva vidi kadrovsko izčrpanost sistema. Pri tem je poudaril, da bodo končali “vojno z zdravstvenimi delavci“, saj ti niso sovražniki javnega zdravstva, ampak razlog, da sistem deluje. Med prioritetami je nanizal izboljšanje pogojev dela, zmanjšanje izgorelosti, administrativno razbremenitev, stabilizacijo kadrovske slike, razvoj specializacij, mentorstvo mladim in dolgoročno načrtovanje kadrovskih potreb.
Zavzel se je tudi za reorganizacijo nujne medicinske pomoči in vzpostavitev helikopterske nujne medicinske pomoči. Napovedal je, da bodo posebno pozornost namenili stabilizaciji urgentnih ekip, dodatnemu usposabljanju, izboljšanju pogojev dela in dolgoročnemu kadrovskemu načrtovanju.
Ostrc je napovedal delovanje v smeri zagotavljanja finančne vzdržnosti sistema. Pri tem se je zavzel za modernizacijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v sodobnega, učinkovitega in transparentnega deležnika. Prepričan je, da mora zavod postati aktiven kupec zdravstvenih storitev.
Ž. K.