Avstrijske oblasti so določile, da bodo na mejnem prehodu Brenner postavile dodatnih 370 metrov ograje. Avstrijci bodo poostrili nadzor nad vozili, ki prečkajo mejo. Tudi sicer bo azilna zakonodaja v Avstriji veliko strožja. Prosilce bodo tako zavračali že na meji, njihovo bivanje bo omejeno na tri leta, država pa bo lahko zaradi števila migrantov razglasila izredne razmere.
Mejni prehod Brenner vsak dan prečka 15.000 avtomobilov in 2.800 tovornjakov. Na dvopasovnici, ki prečka mejni prehod, ni nikakršne kontrole, zaradi povečanega števila ilegalnih prehodov meje na tem območju pa so se Avstrijci odločili zaostriti mejne kontrole.
V ta namen bodo na mejo postavili kontrolne točke, na katerih bodo pregledovali dokumente in avtomobile. Postavili bodo tudi dodatnih 370 metrov ograje, ki jim bo pomagala pri nadziranju meje. ”Nimamo nobenega namena zapirati Avstrije. Tudi ograja ne bo iz bodeče žice,” je pojasnil direktor tirolske policije Helmut Tomac.
To pa ni edini ukrep, ki ga je Avstrija danes sprejela na področju migrantske krize. Medtem ko se slovenska vlada slepi, da ukrepi na tem področju niso več potrebni, saj se je migrantska kriza ustavila, so Avstrijci sprejeli novo, strožjo azilno zakonodajo, poroča Kronen Zeitung.
Huda zaostritev azilne zakonodaje
Med največje novosti nove zakonodaje tako spada možnost, da vlada razglasi izredne razmere, če oblasti zaradi števila migrantov v državi ne bodo mogle zagotavljati miru ter varnosti v državi. Uvajajo azil za določen čas, kar pomeni, da se morajo azilanti po treh letih bivanja v Avstriji vrniti v domovino, če je tam varno.
Pohitrili bodo sprejemne postopke, migrante pa bodo začeli zavračati že na meji. Tako bodo migrante vračali v najbližjo varno državo, med katerimi je tudi Slovenija. Avstrija sicer letos pričakuje za kar dva milijardi evrov stroškov z migranti in azilanti. Največ od tega predstavljajo socialni dodatki. Razlog za poostritev azilne zakonodaje je predvsem dejstvo, da so imeli Avstrijci lani kar 90.000 prosilcev za azil, kar je rekordno število doslej, javno mnenje pa se vse bolj nagiba proti desnosredinski opciji, ki zagovarja strožjo migrantsko politiko.
M. G.