Državniki Madžarske, Avstrije in Srbije so se na nedavnem srečanju odločili za sodelovanje na področju preprečevanja nezakonitih migracij. Tudi v drugih evropskih državah se ljudje odločajo za stranke, ki so pripravljene odločneje ukrepati glede te težave. Po drugi strani Sloveniji pod zdajšnjo vlado grozi, da postane migrantski žep.
Množične migracije predstavljajo danes resno težavo za celotno Evropo, zato je bistvenega pomena, da evropski narodi sodelujejo pri iskanju rešitev in složno ukrepajo proti vedno novim valovom prišlekov iz tretjega sveta. Pri tem velikokrat predstavljajo oviro tisti, ki so prepričani, da migracije sploh niso težava, temveč so celo koristne za našo celino. Kljub temu nezmožnost asimilacije, kriminal in kulturne razlike nakazujejo, da temu ni tako. Države, ki vsaj deloma prepoznavajo to dejstvo in želijo zavarovati svoje državljane pred nezakonitimi migracijami, zato začenjajo sodelovati. V začetku oktobra je tako prišlo do začetka tovrstnega sodelovanja in strateškega zavezništva med Avstrijo, Madžarsko in Srbijo. Voditelji treh držav so se 3. oktobra srečali v madžarski prestolnici Budimpešti, kjer so se strinjali, da bodo skupaj ukrepali glede nezakonitih migracij, sodelovali na področju varovanja mej in si prizadevali za poostren nadzor migracij oziroma nadzor nad tem, komu je dovoljeno vstopiti v Evropo in v Evropsko unijo. Kot vemo, so se v preteklosti med begunci in migranti v srce Evrope pretihotapili tudi teroristi in islamisti, ki so zatem prelivali kri nedolžnih Evropejcev.
Madžarsko-srbska meja glavni branik pred migracijami
V Budimpešti so se srečali madžarski predsednik vlade Viktor Orbán, avstrijski kancler Karl Nehammer in srbski predsednik Aleksandar Vučić. Namen srečanja je bil utrditi sodelovanje pri preprečevanju množičnih nezakonitih migracij, ki potekajo čez Srbijo v Evropsko unijo. Kot je poudaril madžarski premier Orbán, poteka ta čas glavna obramba Evropske unije na madžarsko-srbski meji, kjer se policisti obeh držav soočajo z navalom migrantov. Pri tem migracije omogočajo v veliki meri tihotapci, ki si manejo roke nad priložnostjo zaslužka, ki ga tovrstne migracije omogočajo. Orbán je dejal, da je trenuten cilj pomakniti to kritično točko na srbsko-makedonsko mejo, torej proti jugu. Balkanska migrantska pot je letos znova postala zelo obljudena, zaradi česar je Srbija močno na udaru, stopnjevanje pa je čutiti tudi pri nas v Sloveniji. Zaradi tega sta se Madžarska in Avstrija zavezali, da bosta pri vračanju migrantov, deportacijah v njihove domovine in nadzorovanju meja, podprli Srbijo ne le finančno, temveč tudi na terenu. Orbán je ob tem poudaril, da je potrebno doseči vrnitev migrantov v njihove domovine in da bi morala odgovornost za to prevzeti tudi Evropska unija: “Vse to veliko stane. Evropska unija bi morala prevzeti to breme nase. Gre za skupne interese vseh članic EU.”
Srbija bo uskladila svojo vizumsko politiko z EU
Nezakonite migracije v Evropsko unijo omogoča tudi zdajšnja vizumska politika Srbije, saj nekateri državljani držav, iz katerih množično prihajajo migranti, ne potrebujejo vizumov za vstop v Srbijo. Vučić je na srečanju prepoznal to težavo in se zavezal, da bo Srbija do konca leta uskladila svojo vizumsko politiko z Evropsko unijo in s tem preprečila izkoriščanje Srbije za odskočno desko migrantov, ki se hočejo prebiti v države članice EU. “Tako bomo preprečili, da se Srbija izkorišča kot država prihoda, a ne iz upravičenih razlogov, temveč zaradi nezakonitih migracij na Zahod,” je po srečanju dejal srbski predsednik. To odločitev je pohvalil tudi avstrijski kancler Nehammer, ki je rekel: “Čeprav Avstrija ni na zunanji meji Evropske unije, imamo ta čas približno 70.000 prošenj za azil ljudi iz Indije, Bangladeša in Afganistana. Poleg tega Avstrija skrbi za zaščito 80.000 žensk, otrok in moških iz Ukrajine.”
Kot vidimo, so v septembru med prosilci za azil prevladovali Indijci, ki so zaprosili za azil, da bi se izognili takojšnji deportaciji. Prav Indija pa je ena izmed držav, katere prebivalci sicer potrebujejo vizum za vstop v EU, ne pa tudi za v Srbijo. Za Indijce je torej Srbija predstavljala odskočno desko in bližnjico do držav članic EU, tovrstnemu izkoriščanju Srbije pa bo Vučić z uskladitvijo vizumske politike, če se bo držal svojih besed, naredil konec.
Donavsko zavezništvo
Ob srečanju v Budimpešti med tremi državniki, kjer so se poleg migracij pogovarjali tudi o žgočih vprašanjih cen energije in vojni v Ukrajini, je politični svetovalec madžarskega premierja Balász Orbán na Twitterju zapisal: “Odločili smo se, da bomo skupaj ukrepali proti nezakonitim migracijam in združeno branili srbske meje. Pravi prijatelji so prijatelji, ki pomagajo.” Hkrati je napovedal novo zavezništvo treh držav na tem področju: “Zbrali smo se, da bi utrdili naše strateško sodelovanje, donavsko zavezništvo,” in dodal, da reka, ob kateri živijo ti narodi, ne pomeni le sorodne kulture, temveč tudi skupno politično usodo. Napovedal je, da bosta poleg srečanja v Budimpešti potekali še dve srečanji, naslednje v Beogradu in zatem še na Dunaju.
To je potrdil tudi Vučić, ki je poudaril, da se morda ljudje v Beogradu ne zavedajo težav, s katerimi se sooča srbska policija, se jih pa zavedajo prebivalci krajev, kjer poteka migrantska pot. Dodal je, da so se odločili za skupno iskanje rešitev z Avstrijo in Madžarsko. “Sporazum bomo potrdili v Beogradu, izdelali bomo tudi načrt za obrambo drugih delov Evrope. Srbija bo pri tem odgovorna in resna,” je še dejal srbski predsednik. Avstrijski kancler Nehammer pa je izpostavil, da problem množičnih migracij zadeva vse. “Srbija je dobra partnerica Avstrije, do sedaj smo dobro sodelovali. Prav tako pa tesno sodelujemo z Madžarsko,” je dejal. Madžarski premier Orbán pa je pozval k splošnim spremembam migracijske politike v Evropi in predlagal vzpostavitev migrantskih centrov zunaj Evropske unije, kjer bi lahko migranti zaprosili za azil. “Madžarska, Srbija in Avstrija ne varujejo le sebe, temveč tudi Evropo,” je še poudaril.
Nezadovoljstvo zaradi migracij tudi drugje
Poleg tega srečanja treh držav, kjer je bila glavna tema preprečevanje nezakonitih migracij, so pred kratkim notranji ministri Avstrije, Češke, Madžarske in Slovaške pozvali Evropsko unijo, da začne bolje varovati zunanje meje in s tem prepreči naraščajoče migracije. Ob tem je češki notranji minister Vit Rakušan poudaril podobno kot Orbán in Nehammer: “Soočamo se s težavami, ki zadevajo celotno Evropo.” Znova velja omeniti, da je nezadovoljstvo zaradi množičnih migracij deloma pripeljalo tudi do zmage desnice v Italiji z Giorgio Meloni na čelu in njenimi Brati Italije ter do izjemno dobrega rezultata Švedskih demokratov na švedskih volitvah, kjer je prav tako zmagala desna sredina. Predvsem v Italiji lahko pričakujemo spremembe na področju migrantske politike ter približevanje te države Madžarski in drugim državam s konservativnim vodstvom.
Bo slovenska vlada ukrepala?
Ob tem, ko naše tri sosede odločno ukrepajo v zvezi z nezakonitimi množičnimi migracijami, se je potrebno vprašati, ali bo ukrepala tudi zdajšnja slovenska vlada. V nasprotju z ustreznejšim varovanjem meja in njiihovim poostrenim nadzorom je Golobova koalicija kmalu po prevzemu oblasti odstranila varovalne ograje na južni meji ter spremenila migrantsko politiko v prid levičarskim nevladnikom in migrantoljubcem. Gre za nelogične odločitve, saj se naraščanje migracij in vse večja obljudenost zahodnobalkanske migrantske poti pozna tudi v Sloveniji. Nezakoniti prehodi meje so se letos v Sloveniji kar podvojili, saj so policisti med 1. januarjem in 31. avgustom obravnavali kar 11.409 tovrstnih prehodov, lani v istem času pa “samo” 5.914. Najbolj so obremenjeni policisti Policijske uprave Koper, ki so v začetku oktobra v enem samem koncu tedna obravnavali 323 nezakonitih migrantov.
Andrej Sekulović