V zadnjih letih je na območju Latinske Amerike zaradi povezav z mafijskimi posli oziroma kokainskimi karteli življenje izgubilo okoli deset srbskih državljanov. Srbi sicer zasedajo številne vodilne položaje v mafijskih združbah, ki se ukvarjajo s čezatlantsko preprodajo kokaina v Evropo. Balkanske mafijske združbe so postale ene najmočnejših na tem področju, pri skoraj vsaki večji zaseženi pošiljki kokaina v Evropo pa oblasti naletijo na srbske, hrvaške in črnogorske državljane. Ameriška agencija DEA skupaj z lokalnimi policijskimi enotami vztrajno išče slovitega, skrivnostnega srbskega botra “Tita”, katerega resnična identiteta ostaja neznanka.
Srbski državljani igrajo pomembno vlogo pri trgovanju z drogo v Latinski Ameriki, številni pa so svoje napake poplačali z življenjem. Ob tem se navaja primer 56-letnega Saša Spasića iz Niša, ki je bil nedavno pokončan v Ekvadorju vpričo svoje žene in hčerke. Gre za še enega srbskega državljana, ki so bili v zadnjih desetih letih umorjeni v Latinski Ameriki in so bili vpleteni preprodajo droge v Evropo. V stanovanju umorjenega so našli 250 tisoč dolarjev, na njegovem telefonu pa fotografije ladijskih kontejnerjev, kar dokazuje, da je naročil pošiljko kokaina, je razkrila ekvadorska policija, poroča kurir.
Na podoben način je bilo v preteklih letih ubitih deset srbskih državljanov, ki so se enako kot Spasić ukvarjali s preprodajanjem prepovedane droge ter prišli v stik z južnoameriškimi karteli. Agenti ameriške agencije za boj proti trgovini z drogo (DEA) so preteklo leto srbsko mafijo razglasili za eno najmočnejših, ki s tega območja večino Stare celine zalaga s tonami kokaina. Ta agencija pa je za najbolj iskanega mafijskega botra razglasila nekega Srba s psevdonimom “Tito”. Za njega naj bi sicer delali številni ljudje na območju Balkana, med katerimi je najbolj znan Zoran Jakšić, znan kot eden od vodij klana “Amerika”, ki se nahaja v perujskem zaporu vse od leta 2016.
Vodja narkomafije je moški rojen v Srbiji in je star med 45 in 50 let, katerega ime ni z gotovostjo znano, njegova osebnost pa še naprej ostaja skrivnost. Imenujejo ga Tito, svoj vzdevek pa je dobil po nekdanjem jugoslovanskem diktatorju Josipu Brozu Titu. Za že omenjeno ameriško agencijo je to, da bi ga ulovila, ena izmed njenih prioritet. Njegova moč naj bi bila v svetovnem merilu večja od tiste, ki jo je imel sloviti El Chapo. Informacijo je za javnost sporočila Orion Inteligence, sicer posebna južnoameriška policijska enota, ki skupaj z DEA išče že omenjenega Srba.
Pri skoraj vseh večjih pošiljkah kokaina v Evropo sodelujejo mafijci iz Srbije, Črne Gore in Hrvaške
Poznavalci situacije pa ob tem pravijo, da skoraj ni večje zasežene pošiljke, v kateri niso zajete tudi osebe iz Srbije, Črne Gore in Hrvaške, ki na tem kriminalnem področju sodelujejo. Postali so namreč vodje prekomorskega tihotapljenja, ker so vzpostavili odlične vezi z vrhovom kolumbijskih kartelov. Poleg milijonov dolarjev, ki jih služijo s preprodajo kokaina, pa se v sklopu tega nelegalnega posla odvija tudi vojna za med klani za prevlado.
Boj pa postane še posebej srdit, ko pride do večjih zaplenov pošiljk, saj prinašajo hude izgube. Kolumbijski mafijski botri nikdar ne oprostijo napak, ki so jih mnogi plačali z življenjem. Viri sicer tudi navajajo, da so Balkanci že zasedli vodilne položaje v kartelih. Srbski spletni vir pa našteva tudi številne druge umore srbskih mafijcev oziroma na kakšen način so končali.
Z mafijskimi posli se ukvarja tudi komunistični diktator Venezuele Nicolas Maduro, ki ga mnogi domačini razglašajo kar za narkoterorista oziroma narkodiktatorja. Nedavni poskus svojega strmoglavljenja naj bi organiziral kar sam, in sicer z namenom utrjevanja politične oblasti ter pomoči svojih mecenom, torej Rusiji, Kitajski in Iranu. Poskus državnega udara naj bi mu namreč dal povod za delovanje proti opozicijskemu voditelju in zakonitemu predsedniku države Juanu Guaidóju, ki ga sicer podpirajo ZDA ter obenem priznavajo za legitimnega voditelja te latinskoameriške države. Pomoč naj bi mu ob tem priskrbel dvojni agent in tovariš v kokainskem poslu Alcalá.
Domen Mezeg