Bibi in Gantz zakopala bojno sekiro in Izraelu dala vlado narodne enotnosti

Izraelski premier Benjamin Netanyahu (foto: EPA)

V Izraelu je v nedeljo, 17. maja 2020 zaprisegla vlada narodne enotnosti, sestavljena iz koalicijskih partnerskih strank Likud sedanjega premierja Benjamina Netanjahuja ter Modre in bele stranke Benija Ganca, člani vlade pa so tudi voditelji konservativnih ortodoksnih strank, ki so Netanjahujevi tradicionalni zavezniki. Že dan poprej pa je Netanjahu nagovoril Kneset in očrtal program nove vlade.

“Velika večina Izraelcev z navdušenjem pozdravlja vlado narodne enotnosti. Ljudje si jo želijo in to bodo tudi dobili,” je dan pred zaprisego Kneset nagovoril dosedanji izraelski premier Benjamin Netanjahu in očrtal program dela nove vlade.

Z oblikovanjem vlade narodne enotnosti sta Netanjahu in njegov rival Beni Ganc vsaj začasno zakopala bojno sekiro in končala najdaljšo politično krizo v zgodovini države, zaradi katere so Izraelci morali iti na kar tri predčasne volitve, in sicer aprila in septembra lani ter na začetku marca letos. Tokrat je koaliciji v parlamentu s 120 poslanci uspelo nabrati 73, medtem ko je proti sporazumu bilo 46 glasov. En poslanec se ni udeležil glasovanja.

Koalicijski dogovor bo veljal tri leta, prvih osemnajst mesecev pa bo premier prav Netanjahu, Ganc pa bo podpredsednik vlade. Nato bo sledila zamenjava. Novo vlado pa čakajo težke naloga, med katerimi je prva prav gotovo zajezitev širjenja novega koronavirusa, kakor tudi odgovor na gospodarsko krizo zaradi pandemije.

Prav tako bo na dnevni red, navkljub negodovanju do Izraela sovražno nastrojene mednarodne skupnosti prišlo vprašanje priključitve ozemlja na Zahodnem bregu. Aneksiji nasprotujejo tudi Palestinci, zaradi česar je pričakovati možne napade in eskalacije nasilja. Na Bližnjem vzhodu nič novega.

“Zahodni breg je rojstni kraj, kakor tudi kraj rasti judovskega naroda. Prišel je čas, da tudi tukaj uvedemo izraelske zakone in tako napišemo novo slavno poglavje sionizma,” je povedal Netanjahu.

Nova vlada bi sicer morala zapriseči že prejšnji teden, a je bilo to dvakrat prestavljeno. Prvič zaradi obiska ameriškega državnega sekretarja Mika Pompea v Tel Avivu, nato pa še zaradi razprtij v Likudu glede razdelitve ministrskih mest in drugih zadolžitev v novi vladi. Tako naj bi v 35. vladi samostojnega Izraela bilo 34 ministrov.

Ivan Šokić