Krimska vojna v letih 1854–56 je znana po bitkah pri Balaklavi in obleganju Sevastopola. Manj imamo v spominu, da je bila to prva resnično moderna vojna, kjer so uporabili izsledke tehnološkega razvoja prve industrijske revolucije. Orožje množične proizvodnje, uporaba vlakov za logistiko in premike čet, napredno strelno orožje, uporaba telegrama za vojaško komunikacijo in dopisnike, vse to je bila krimska vojna. Zdaj je Krim spet vojno žarišče.
V zadnjem času se pojavljajo polemike okrog tega, ali lahko oziroma bi si Ukrajina morala prizadevati za vrnitev svojega krimskega ozemlja z orožjem. Ne glede na to, ali je to govorjenje diplomatska bojazljivost ali ne, je to bolj v prid Rusiji. Skoraj ni možnosti, da bi se Rusija pogajala o prihodnosti Krima, razen če je k temu prisiljena zaradi nenehnih porazov na bojiščih. Putin namreč ni pokazal nobene pripravljenosti, da bi se odpovedal priključenemu ozemlju, ki ga ne nadzoruje, kaj šele ukrajinskemu ozemlju, ki ga je nezakonito zasegel leta 2014.
Ukrajina in njeni podporniki v mednarodni skupnosti bi lahko po mnenju Micka Ryana, stratega in nedavno upokojenega generalmajorja avstralske vojske, dosegla izid, da bi Ukrajina ponovno prevzela nadzor nad tem delom svojega ozemlja, in sicer tako, da podporniki Ukrajine prenehajo pošiljati mešane signale o statusu Krima. “Pripombe politikov in višjih vojaških voditeljev o “težavnosti” ukrajinskega ponovnega zavzetja Krima je treba ublažiti z “vendar podpiramo Ukrajino, da spet dobi nazaj vse svoje ozemlje”. Razprava o Krimu kot o ozemlju, ki je leta 1954 “samo” pripadlo Ukrajini, je lažen in nelogičen argument. Po tej logiki bi lahko številne ozemeljske prenose, ki so se zgodili v Evropi po svetovnih vojnah 20. stoletja, prav tako ponovno sprožili, je kritičen Ryan.
Ryan prav tako v zvezi s tem meni, da bi morala zahodna industrija pospešiti svojo proizvodnjo streliva ter prenos oklepnih vozil in drugih ofenzivnih zmogljivosti v Ukrajino. Ukrajinska vojska namreč potrebuje veliko število oklepnih vozil (tankov, bojnih vozil pehote in oklepnih vozil za prebijanje ovir), nadomestnih topniških sistemov, helikopterjev in bojnih letal. “Kot je v nedavnem intervjuju za The Economist poudaril vrhovni ukrajinski poveljnik Valerij Zalužni, so bili narejeni vsi izračuni – koliko tankov, topništva potrebujejo in tako naprej. To je tisto, na kar se morajo zdaj vsi osredotočiti. Pomembno je, da se zdaj osredotočimo na kopičenje virov za dolgotrajnejše in težje bitke, ki se lahko začnejo naslednje leto,” je prepričan.
Osvoboditev provinc Herson in Zaporožje je prioritetnega pomena
Tretjič, je po mnenju Ryana je pomembno, da Ukrajina zaključi z ofenzivami za ponovno zavzetje vsega svojega južnega ozemlja. Osvoboditev provinc Herson in Zaporožje bo bistvena predhodnica katere koli ukrajinske kampanje za Krim. “Ne le, da zagotavljata edini dve kopenski osi, ki bi ju lahko uporabili za napredovanje na Krim, ampak bosta tudi kritični za logistiko, ognjeno podporo topništva in baziranje letal. Politično in vojaško bi bilo prizadevanje za osvoboditev Krima, ne da bi tako prej postopali v teh dveh južnih provincah, nemogoče,” je prepričan.
Četrtič, ključna je strateška potrpežljivost. Po njegovih besedah je možno, da bo Ukrajina potrebovala vse leto 2023, da zavaruje svoje južno ozemlje, preden bo operacija na Krimu mogoča. “Potrpežljivost je nekaj, kar so evropska in ameriška javnost in vlade doslej pokazale v tej vojni, to pa je zelo šokiralo Putina. Del njegove logike za vključitev v to uničujočo invazijo je bil, da Zahod verjetno ne bo posredoval, tudi če bi to želel, bi bil Kijev zavzet prehitro, da bi se Nato sploh lahko odzval. Putinovo odločanje od takrat kaže, da še vedno upa, da bo tem konfliktu zmagal z izkazovanjem večje strateške vztrajnosti kot zagovorniki Ukrajine,” poudarja Ryan.
Strateg Ryan je prepričan, da je vse prej našteto nujno, če si želi Ukrajina z veliko vojaško akcijo zavzeti Krim. S tem bo tako odprta priložnost za pogajanja o prihodnosti Krima. Rusija bi se tako znašla v težkem položaju. “Če Zahod Ukrajini priskrbi znatno količino orožja, če ji Amerika in Evrop nudi popolno podporo, da si povrne Krim, in če pokaže sposobnost in voljo na bojnem polju, da to stori, bi lahko bila Rusija na robu osupljivega nacionalnega ponižanja, je prepričan. Seveda obstaja tudi možnost, da se Rusija takrat odloči, da je njena edina možnost za obrambo Krima jedrsko orožje.
V prihajajoči zimi bosta Ukrajina in Rusija krepili utrujene in načete enote, ščitili (ali napadali) strateško infrastrukturo, pridobivali strelivo in zaloge za leto 2023 ter izkoriščali kratkoročne priložnosti na bojiščih, napoveduje Ryan in dodaja, da so bo na neki točki v prihodnjem letu v Kijevu, Moskvi, Washingtonu in evropskih prestolnicah načrtovalo in razpravljalo o različnih scenarijih, kako bi Ukrajina lahko povrnila svoje ozemlje Krima – na diplomatskem in vojaškem področju. “Leta 2023 bodo morda vse poti vodile na Krim v rusko-ukrajinski vojni,” je zaključil po poročanju ABC News.
Sara Kovač