Nemška vlada je odobrila pošiljke tankov v Ukrajino, z dostavo slednjih pa se želje Kijeva usmerjajo k pridobitvi bojnih letal. V vzhodnem mestu Bahmutu se nadaljuje srditi boj za mesto, a se pojavljajo vprašanja, ali bi bilo bolj smiselno pozornost preusmeriti na južno fronto.
Če smo v prejšnji številki poročali o blokiranju dostave modernih zahodnih tankov s strani nemške administracije pod vodstvom Olafa Scholza, je v prejšnjem tednu bila vendarle napovedana dolgo pričakovana dostava nujno potrebnih vojaških strojev v Ukrajino.
Zelena luč za sodobne tanke
Zahodni ukrajinski zavezniki, to so tako države članice Nata kot Evropske unije, so se končno uskladili glede skupne strategije svoje vojaške pomoči Ukrajini. Dostavo je predvsem omejeval strah pred dodatnim izzivanjem ruske strani, ki so ga kritizirali tako v Kijevu kot v drugih zahodnih državah. Njihovo mnenje je namreč, da se je Rusija več kot očitno popolnoma predala vojni v Ukrajini in je pripravljena vanjo vložiti vse zmogljivosti, ki jih ima na voljo. To dokazuje strategija neprekinjenih raketnih in dronskih napadov na ukrajinsko kritično in civilno infrastrukturo kot tudi brezkompromisno pošiljanje vojaških čet v boj ne glede na izgube. Scholz je po intenzivnem lobiranju domače opozicije ter držav v vzhodni in severnoevropski regiji vendarle dal blagoslov pošiljki nemških tankov tipa Leopard 2, medtem ko bo Washington v Ukrajino poslal abramse, London pa svoje challengerje. Kmalu po tankovski zavezi pa so sledile govorice o tem, da bo dostavi tankov sledila še dostava bojnih letal. Po prvih poročilih, da Scholz slednjih ne izključuje, je po izjavah iz mednarodnih diplomatskih krogov bilo vendarle slišati mnenje, da je slednje za zdaj zunaj debate. Temu so pritrdili tudi v Washingtonu, kjer so že od samega začetka najtesnejši zavezniki Kijeva. A po drugi strani smo bili priča enaki retoriki, ko je bil govor o dostavi tankov in raketnih sistemov HIMARS pred tem.
Sami po sebi ne, a skupaj …
Mnenje vojaške stroke je, da sicer bojna oziroma lovska letala tipa F-16, ki so namenjena zračnemu bojevanju, sama po sebi na bojišču ne predstavljajo takšnega vpliva, da bi jeziček na tehtnici prevesila v ukrajinsko smer. Bi pa seveda lahko pripomogla k ukrajinskemu uspehu v kontekstu vzporedne uporabe različnih vojaških sistemov, ki bi omogočili izenačen boj v zraku. Rusija ima namreč vzpostavljen zelo dober zračni obrambni sistem, ki bi Kijevu onemogočil izvajanje taktičnih operacij v ruskem zračnem prostoru in bi uporabo lovcev omejil na izključno obrambne naloge. A z raketno podporo, s tanki in z možmi na terenu bi se v prihodnosti lahko vzpostavile razmere za ukrajinsko celostno izrabo nekaj deset lovskih letal, s katerimi bi lahko pregnali ruske agresorje in znova vzpostavili suverenost na svojem ozemlju. Če upoštevamo to, je opremljanje Kijeva z bojnimi letali naslednji logični korak vojaške pomoči zahodnih zaveznikov. A več kot očitno je, da se bo ta korak izvajal v duhu postopne eskalacije, ki bo ob preučevanju ruske strategije tudi časovno omogočil Ukrajincem sestavo lastne strategije ter seznanjenje in urjenje z novo opremo.
Priprave na novo ofenzivo
Sestavljanje obrambne strategije in urjenje z novo opremo je nujno v luči ruskih priprav na novo ofenzivo. Medtem ko je sicer res, da so ta čas ruske čete v Ukrajini že pošteno zdesetkane, pa se Rusija predvsem na južni fronti v regiji Herson pripravlja na spomladansko ofenzivo, ki jo bo podprlo več deset tisoč vpoklicanih ruskih vojakov. Tudi zaradi tega številne tuje obveščevalne službe pozivajo Kijev, naj se njihove sile umaknejo iz mesta Bahmut v regiji Doneck. Tam namreč že šest mesecev poteka hud boj, kjer ukrajinska vojska uspešno brani mesta in zadaja hude izgube svojemu agresorju, a ob tem dnevno izgublja tudi trimestno število borcev. Umik iz Bahmuta bi sicer pomenil hud moralni udarec za Kijev in bi Rusom omogočil vzpostavitev pomembnega vojaškega središča, od koder bi lahko v prihodnosti usmerjali operacije proti notranjosti države, a bi omogočil izvedbo ukrajinske protiofenzive na južni fronti s tanki z Zahoda in pregon agresorjev v Donbaško regijo.
Arian Sajovic