Še včeraj princ Charles, danes kralj Charles III. ali Karel III. po naše. Novega monarha je potrdil poseben svet, v katerem sedijo predstavniki vseh držav Commonwealtha, visoki politični funkcionarji in cerkveni dostojanstveniki. Njegovo vladavino so razglasili v St. Jamesovi palači, kjer so nekdanji predsedniki vlad, škofov in politikov zaklicali: “Bog, obvaruj kralja!”
Novi kralj je nagovoril svoje sonarodnjake: “Sem pred težko nalogo, ki mi je bila naložena in ki ji bom sedaj posvetil ostanek mojega življenja. Molim za vodstvo in pomoč vsemogočnega Boga.”
Karel III. je tako postal kralj Združenega kraljestva in držav, ki pripadajo imperiju, med drugim Avstralije, Kanade, Jamajke, Nove Zelandije in Papue Nove Gvineje.
Razglas se bo prebral širom sveta
Razglas o novem kralju se bo prebral tudi po vseh glavnih mestih Združenega kraljestva – Edinburghu, Belfastu in Cardiffu ter v vrsti drugih lokacij.
Novi kralj si je, podobno kot papež, sam izbral ime. Izbral bi lahko katero koli izmed imen, ki mu je bilo dano ob rojstvu – Charles, Philip, Arthur, George. Nov naziv je pridobila tudi Karlova soproga Camilla, odslej je kraljica soproga.
Prestolonaslednik princ William pa je pridobil naslov princ Walesa, ki ga je doslej nosil njegov oče. V naziv ga je povišal novi kralj, njegov oče.
Datum kronanja še ni določen
Datum Karlovega kronanja zaenkrat še ni znan. Ko je postala kraljica njegova mati, je med razglasom leta 1952 in kronanjem leta 1953 preteklo 16 mesecev.
Pred Karlom III. je težka naloga
Karel III. bo odslej naprej prevzel vse naloge, ki jih je več kot 70 let opravljala njegova mati. Prva naloga bo zavarovati in utrditi monarhijo. Kralj je postal v času velikih geopolitičnih premikov, v katerih Velika Britanija deluje kot ena glavnih akterk.
Več sledi …
Gal Kovač