fbpx

Brazilsko sodišče protestnikom zamrznilo več milijonov premoženja

Luiz Inacio Lula da Silva (foto: epa)

Zvezno sodišče v Brasílii je v četrtek odredilo zamrznitev premoženja v skupni vrednosti 6,5 milijona brazilskih realov (1,2 milijona dolarjev), ki pripada 52 posameznikom in sedmim podjetjem, osumljenim financiranja nedeljskih nemirov v prestolnici. Brazilski zvezni sodnik Francisco Alexandre Ribeiro je izdal sodbo kot odgovor na zahtevo vlade socialističnega  predsednika in obsojenega zločinca Luiza Inácia Lule da Silve prek urada generalnega državnega tožilca.

Zahteva generalnega državnega tožilca navaja skupino posameznikov in podjetij, ki naj bi bili vpleteni v financiranje avtobusov, ki so protestnike prepeljali v Brasílio na shod 8. januarja, ki se je razvil v izgrede, ko so protestniki vdrli v prostore nacionalnega kongresa vrhovnega zveznega sodišča. (STF) in predsedniško palačo, kar naj bi povzročilo škodo na objektih in neprecenljivih zgodovinskih artefaktih, ki so bili tam shranjeni. Brazilski časnik O Globo je v četrtek poročal, da je urad generalnega državnega tožilca zahteval zamrznitev navedenega zneska samo na podlagi ocenjenih izračunov škode, ki so jo protestniki povzročili brazilskemu kongresu, saj skupni stroški škode, povzročene predsedniški palači in državnemu vrhu in sodišču,  ki je bilo od treh najbolj oškodovano, še niso bili ocenjeni.

Sodnik je svojo odločitev obrazložil tako, da se je strinjal z utemeljitvijo generalnega državnega tožilca, da so tisti, ki so osumljeni financiranja avtobusov, ki so prepeljali protestnike v Brasílio, odgovorni za škodo, čeprav niso neposredno sodelovali pri napadu na poslopja zvezne vlade. “Popolnoma verjetna je teza državnega tožilca, da so s financiranjem prevoza več tisoč protestnikov, ki so sodelovali v nedovoljenih dogodkih, z najemom več deset meddržavnih avtobusov, prispevali k nastanku velike škode na javnem premoženju, zato so odgovorni, dovolj civilne odgovornosti,” je zapisal sodnik Ribeiro. Pobuda s popolnim seznamom navedenih fizičnih in pravnih oseb je javna indostopna na spletni strani AGU.

Policija je pred Kongresom protestnike pričakala s solzilcem, a jih niso uspeli zadržati. (Foto: Twitter)

Brazilska vlada ocenjuje, da je v izgredih 8. januarja sodelovalo približno 5 tisoč ljudi
Brazilska vlada naj bi uporabila zamrznjena sredstva za popravilo škode, ki so jo povzročili protestniki. Na seznamu zamrznjenih sredstev so nepremičnine, vozila, bančni računi in druga finančna sredstva. Do ponedeljka je brazilska zvezna policija za avtoceste (PRF) prestregla in zasegla 55 avtobusov, ki naj bi sodelovali pri prevozu protestnikov. Po nemirih je vodja brazilskega vrhovnega zveznega sodišča (STF) Alexandre de Moraes odredil odstavitev guvernerja Brasílie Ibaneisa Rocha za 90 dni zaradi njegove domnevne “namerne opustitve” ukrepanja v odgovor na nasilje. De Moraes je izdal tudi nalog za aretacijo Andersona Torresa, ki je bil sekretar za javno varnost v Brasílii, preden ga je Rocha v nedeljo odpustil. Torres je bil med letoma 2019 in 2022 brazilski minister za pravosodje med vlado nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara. Slednji je sicer v objavi na Twitterju približno šest ur po izbruhu nasilja napad obsodil in zanikal odgovornost za spodbujanje izgrednikov.

Brazilsko vrhovno sodišče je v petek odredilo preiskavo nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara zaradi obtožb spodbujanja nemirov, poročajo lokalni mediji. Državno tožilstvo je sporočilo, da so proti Bolsonaru uvedli preiskavo zaradi njegove domnevne vloge pri napadu na kongresne in druge vladne zgradbe, kar je sam odločno zanikal. Bolsonaro je početje razglasil za nedemokratično, poudaril je, da je celotno obdobje svojega vladanja spoštoval ustavo in da je branil pravo, demokracijo, transparentnost. Kot je še dejal, je svoboda zanj sveta.

V petek je de Moraes odredil preiskavo tudi proti Rochi in Torresu ter nekdanjemu generalnemu poveljniku vojaške policije Fábiu Augustu Vieiri in nekdanjemu začasnemu sekretarju za javno varnost Fernandu de Sousi Oliveiri zaradi njunega ravnanja ali pasivnega ravnanja med nemiri. Lulova vlada je doslej pridržala skoraj 2 tisoč ljudi, osumljenih sodelovanja v nemirih 8. januarja, in jih natlačila v telovadnico policijske akademije. Policija je bila prisiljena osvoboditi na stotine teh ljudi – vključno z brezdomci, starejšimi, ženskami z majhnimi otroki in osebami s številnimi zdravstvenimi težavami – zaradi humanitarnih razlogov in pomanjkanja dokazov o njihovi vpletenosti v dogodek.

Sara Kovač