Tehnološki velikani iz Silicijeve doline so v zadnjih letih zaradi vse intenzivnejšega lobiranja pridobili velik vpliv v Bruslju.
Po nedavnem poročilu so Facebook za lobiranje v Evropski uniji porabili 5,5 milijona evrov, Google 7,5 milijona evrov, Microsoft 5,2 milijona evrov in Apple 3,5 milijona evrov, da bi zagotovili, da bo Evropska komisija pri pripravi zakonodaje EU, ki ureja digitalne storitve in trge, upoštevala interese tehnoloških velikanov. Izvršni uradniki EU so imeli več deset srečanj s predstavniki podjetij iz Silicijeve doline o tem vprašanju, medtem ko se zdi, da Komisijo manj zanimajo stališča nevladnih organizacij.
Čeprav predstavniki tehnoloških velikanov v javnosti kažejo, da podpirajo nove predpise, to velja le za mehka pravila, ki so jih sami oblikovali – približno tako je razvidno iz nedavnega poročila belgijske organizacije Corporate Europe Observatory in nemške organizacije LobbyControl, specializirane za spremljanje dejavnosti lobističnih skupin, ki sta preučevali vpliv tehnoloških velikanov iz Silicijeve doline na odločanje v EU. Študija je pokazala, da
Ameriška podjetja so pridobila velik vpliv v Bruslju.
To je posledica dejstva, da 612 podjetij in njihovih partnerjev trenutno lobira, da bi vplivalo na osnutke zakonodaje EU, ki ureja digitalne storitve in digitalne trge, za kar porabijo najmanj 97 milijonov evrov na leto.
Belgijsko-nemško poročilo v zvezi s tem poudarja:
To tudi pomeni, da je tehnološki sektor postal največji lobistični sektor v EU, pri čemer je poraba sredstev za lobiranje ameriških konglomeratov za več razredov večja od porabe sredstev za lobiranje farmacevtskega sektorja, sektorja fosilnih goriv in finančnega sektorja. Tehnološki velikani vse bolj financirajo tudi bruseljske možganske truste in poslovne institucije, prek katerih želijo posredno razširiti svoj vpliv. Lobiranje dejansko prenašajo na akademske centre in svetovalna podjetja, ki sicer uradno ne zastopajo interesov velikih podjetij v ozadju, jih pa pred Komisijo.
Kot je že poročal Magyar Nemzet, zakon o digitalnih storitvah (DSA) in zakon o digitalnih trgih (DMA), ki ju je Evropska komisija predstavila decembra lani, še zdaleč ne bosta začela veljati. Odobriti jih morata Evropski parlament in Evropski svet, jasno pa je tudi, da se države članice že od začetka niso strinjale glede številnih vprašanj. Na primer glede vprašanja, ali naj DSA ureja škodljive, vendar zakonite vsebine (kot so dezinformacije) ali kdo lahko spada pod pojem “vratarja” – nesoglasja, zaradi katerih bo čas, potreben za rešitev teh vprašanj, le še podaljšal čas, potreben za sprejetje zakonodaje, ki bo po ocenah komisarke EU za digitalne zadeve in konkurenco Margrethe Vestager, ki je predstavila sveženj, v najboljšem primeru trajalo vsaj dve leti.
Demokracija