Na Poljskem so izdali knjigo Lest We Forget, ilustrirano zbirko 30 izjemnih življenjskih zgodb ljudi iz šestnajstih evropskih držav, ki so jih prizadeli totalitarni režimi 20. stoletja. Predstavitve se je udeležila tudi direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver, ki je poudarila, da je Inštitut za nacionalni spomin steber mednarodne strukture platforme. Podčrtala je pomen projektov v zvezi s komunističnim režimom, katerih namen je ozavestiti zahodno Evropo o težkih razmerah in boleči preteklosti držav srednje in vzhodne Evrope. Dodala je, da je ključ do boljšega razumevanja med vzhodnimi in zahodnimi družbami izobraževanje mladih, tudi s predstavitvijo osebnih zgodb žrtev, zbranih v omenjenem učbeniku. Na koncu svojega govora je citirala besede Bronisława Geremeka: “Če Evropa nima skupnega spomina, ne bo imela skupne demokratične prihodnosti.”
Tiskovna konferenca ob izdaji knjige v poljskem jeziku Lest We Forget, Spomin na totalitarizem v Evropi, je potekala 23. maja 2019. Knjiga je ilustrirana zbirka 30 izjemnih življenjskih zgodb ljudi iz šestnajstih evropskih držav, ki so jih prizadeli totalitarni režimi 20. stoletja. Dopolnjena je z mnogimi fotografijami in dokumenti. Namen publikacije je izobraževati današnjo mlado generacijo o tragični totalitarni preteklosti Evrope in o pomenu ohranjanja temeljnih človekovih pravic, svoboščin in demokratičnih vrednot v družbi.
Kot je v svojem govoru poudaril namestnik predsednika Inštituta za nacionalni spomin dr. Mateusz Szpytma, sta oba sistema, nacizem in komunizem, v mnogih primerih pustila pečat na človeških usodah. Direktor Platforme evropskega spomina in vesti Peter Rendek se je zahvalil Inštitutu za nacionalni spomin za povabilo. Predstavil je tudi italijansko različico učbenika, ki je nastal hkrati s poljskim. Poudaril je, da inštitut ostaja pomemben partner platforme, ko gre za skupne projekte, vključno s sedanjim, v katerem bodo vključene izkušnje koncentracijskih in delovnih taborišč v skupni evropski spomin. Tudi dr. Andreja Valič Zver je poudarila, da je Inštitut za nacionalni spomin steber mednarodne strukture platforme. Podčrtala je pomen projektov v zvezi s komunističnim režimom, katerih namen je ozavestiti zahodno Evropo o težkih razmerah in boleči preteklosti držav srednje in vzhodne Evrope. Dodala je, da je ključ do boljšega razumevanja med vzhodnimi in zahodnimi družbami izobraževanje mladih, tudi s predstavitvijo osebnih zgodb žrtev, zbranih v omenjenem učbeniku. Na koncu svojega govora je citirala besede Bronisława Geremeka: “Če Evropa nima skupnega spomina, ne bo imela skupne demokratične prihodnosti.”
Ideja o razstavi mučenikov komunizma
Dr. Mateusz Marek iz oddelka za izobraževanje na Inštitutu za nacionalni spomin je spregovoril o izobraževalnih delavnicah za mladino. Po tiskovni konferenci so dijaki srednje šole General Anders iz Varšave sodelovali v igri Preko železne zavese, ki jo je sofinanciral Inštitut za nacionalni spomin, in v njej prikazali usodo ljudi, ki so uspeli pobegniti preko železne zavese. Mladi so nato pod vodstvom pedagogov iz oddelka za izobraževanje na Inštitutu za narodni spomin, Andrzeja Kryńskega in Ewe Dyngosz, sodelovali na delavnicah na temo publikacije Lest We Forget.
22. maja so v pisarni namestnika predsednika Inštituta za nacionalni spomin dr. Mateusza Szpytme potekali pogovori o dosedanjem sodelovanju. Obravnavana je bila tudi tema glede razstave o gulagih. Predstavniki platforme bi želeli, da bi jo med drugim predstavili v Evropskem parlamentu, omenili so tudi idejo o postavitvi razstave o mučenikih komunizma.
Predstavniki platforme so si ogledali tudi film Inštituta za nacionalni spomin z naslovom Potni listi za Paragvaj, ki ga je režiral Robert Kaczmarek in govori o bernski skupini, sestavljeni iz poljskih diplomatov in aktivistov judovskih organizacij, ki so sodelovali pri pridobivanju potnih listov za države Južne Amerike za Jude, ki jih je zaprl nemški okupator v getih Poljske in v drugih evropskih državah. Zaradi teh dokumentov se je veliko Judov izognilo deportaciji v nemška taborišča smrti.
C. Š.