Celo Žižek zavrača mit o krivdi belega človeka: samoprezir belcev ne prispeva k reševanju problematike rasizma!

Filozof Slavoj Žižek (Foto: STA).

Mednarodno priznani slovenski filozof Slavoj Žižek je povedal, da belci, ki prezirajo same sebe, z ničemer ne prispevajo h končanju rasizma v družbi. V zadnjem času se namreč pogosto dogaja, da belci klečijo v javnosti medtem ko podporniki gibanja BLM nabijajo občutke sramu in krivde belemu prebivalstvu, kar pa bistva težave ne rešuje. Takšen sadomazohizem nima nobenega smisla in ne rešuje ničesar. 

Uničevanje kulturne dediščine in brisanje zgodovine ni način, kako se spopasti z rasizmom, še manj pa izkazovanje spoštovanja do črncev. 21. junija smo bili v nemškem Stuttgartu priča nepredstavljivemu ravnanju, ko je med 400 in 500 izgrednikov ponoči masovno uničevalo vitrine trgovin, ropalo trgovine in napadalo policijo. Policija je ob tem porabila več ur, da je obvladala nasilneže, ki so v središču mesta zakuhali pravo državljansko vojno. Prizori so še najbolj spominjali na spopade kakšnih huliganov po nogometni tekmi. Vendar pa takšni prizori niso omejeni na Nemčijo. 25. junija smo namreč lahko opazovali podobne scene v Veliki Britaniji, ko so na prenatrpanih plažah izgredniki prav tako izvajali ekscese, pri čemer se niso držali pravil ohranjanja socialne distance, poroča RT.

Podobni incidenti se dogajajo še marsikje drugje po svetu in prav tako se v zadnjem času navadno obnašajo t. i. anti-rasisti. V vseh primerih vsekakor ne gre za pripadnike Black Lives Matter, a ob teh pojavih je moč opaziti eno skupno značilnost: ljudje, ki so prepričani v svoj prav, so se pripravljeni upreti ukazom oblasti za vsako ceno. Ekscesi v Britaniji so posledica tega, da so se ljudje v nasprotju s pravili glede socialne distance poskušali sončiti in so bili jezni, ko jim je policija to skušala preprečiti. Medtem so izgredniki v Nemčiji preprosto uživali v uničevanju in pustošenju po mestu, saj so tako sproščali svojo agresijo, čeprav so nekateri divjanje poskušali opravičiti z bojem proti potrošništvu in policijskemu nadzoru. Protirasistični protestniki so preprosto ignorirali zahteve policije in so sledili zgolj svoji agendi.

Beli protestniki si nabijajo občutke krivde. (Foto: epa)

Ob tem je nespregledljivo dejstvo, da se tovrstno nasilje pojavlja še zlasti v razvitih, zahodnih družbah, kjer je pri levičarsko usmerjenih protestnikih moč opaziti samopomilovanje, kar je napaka. Spoštovanje do drugih in drugačnosti nikdar ne more biti utemeljeno na samopomilovanju. Belci, ki se udeležujejo protirasističnih protestov, so običajno predstavniki višjega srednjega razreda, ki hinavsko uživajo v svoji krivdi, gre za obliko sadomazohizma. Toda sedanji rodovi ne morejo nositi odgovornosti za napake, ki so jih storili prejšnji rodovi.

Kako je nastal družbeni mit o krivdi belega človeka
Svet je kompleksen in prav tako tudi človeška družba. Ljudje pa so od nekdaj težili k poenostavljanju, zato so razvili t. i. zgodbe oz. pripovedke, katerih namen je navidezno poenostaviti procese, ki nam krojijo življenje, in okolje, ki nas obkroža, tako da lahko situacijo razume sleherni človek. Na tak način se med drugim rojevajo socialni miti in konstrukti. Črno-beli pogled skrajnosti na svet je v preteklosti povzročil veliko gorja, a na srečo je zgodovina najboljša učiteljica, ki na koncu obračuna s poenostavljenimi pripovedkami, saj jih ljudje vedno opustijo, ko odkrijejo svoje zablode.

A tedaj je pogosto prepozno, saj so takšne zablode do takrat, ko človeštvo spregleda, običajno povzročile že (pre)več težav. Ena takšnih zablod, ki je sedaj aktualna, je zgodba o krivdi belega človeka. V skladu s to pripovedko so si beli ljudje v preteklosti z vojaškimi, političnimi, ekonomskimi, socialnimi in drugimi prijemi podjarmili “nebela” ljudstva ter si tako s pomočjo neusmiljenega izkoriščanja svojih žrtev zgradili blaginjo, ki jo sedaj uživamo v Evropi in v Ameriki severno od Ria Grande. V skladu s to pripovedko so beli ljudje sedaj dolžni na take in drugačne načine “odplačevati” strahovito krivico, ki so jo povzročili “nebelim” ljudstvom. Mit o krivdi belega človeka je neresničen, a je kljub temu dodobra zastrupil mednarodno politiko in ustvarja svojevrstno iluzijo na levi strani političnega spektra. V zadnjem času so se začele kazati zelo škodljive posledice tega zgrešenega socialnega konstrukta.

Domen Mezeg