fbpx

Češki predsednik vlade: Zmanjkalo nam je orožja, ki bi ga lahko podarili Ukrajini

Češki predsednik vlade Petr Fiala. Foto: (EPA)

Češki predsednik vlade je razkril, da Češka do nadaljnjega ne bo več pošiljala orožja v Ukrajino, saj so se zaloge, ki jih je bilo moč poslati v napadeno državo, izčrpale. Sicer s pomočjo ne nameravajo prenehati, a bodo morali najprej ponovno popolniti lastne zaloge. Fiala je v zvezi s tem omenil, da pričakujejo donacijo tankov leopard 2A4, ki jih je Čehom obljubila nemška vlada v okviru izmenjevalne sheme. Le ta je delovala tako, da so Čehi Ukrajincem donirali orožje sovjetskega tipa, v zameno pa so prejeli novejše orožje nemške izdelave. 

Do razkritja je prišlo po sestanku češkega predsednika vlade z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom. Slednji se je po sestanku zahvalil Češki za vso pomoč, ki so jo doslej nudili Ukrajini, tako vojaško kot tudi humanitarno. Fiala je po drugi strani obljubil, da je češka vlada odločena, da bo dosegla dogovorjena vlaganja v obrambne zmogljivosti v višini dveh odstotkov državnega proračuna. Hkrati je napovedal, da bo imela vojna v Ukrajini eno najvišjih prioritet v prihajajočem češkem predsedovanju Evropski uniji, poroča Remix.

Čehi so do sedaj donirali za 140 milijonov evrov vojaške opreme, med drugim manjše kose orožja, rakete, zdravstveno opremo, pa tudi težko orožje, kot so tanki in helikopterji. Češko ministrstvo za obrambo ob tem sodeluje z ukrajinsko ambasado v Pragi, ki ji pomaga pri nabavi orožja in vojaške opreme s sredstvi, ki so jih Ukrajini podarili navadni državljani. Po poročanju nekaterih medijev je tudi slovenska vojaška oprema že dosegla Ukrajino. Zadnja pošiljka je vključevala oklepna vozila za prevoz moštva. Na obrambnem ministrstvu podatka sicer niso želeli komentirati.

Čehi bodo podprli tako Fince kot Švede
Na sestanku naj bi pogovor tekel tudi o prihajajočem vrhu Nata v Madridu, kjer bo v središču pozornosti priključitev dveh kandidatk, in sicer Švedske in Finske. Fiala je napovedal, da bo Češka podprla priključitev obeh držav. Državi sicer potrebujeta podporo vseh držav članic severnoatlantskega zavezništva, te pa zaenkrat nimata zagotovljene. Priključitvi zaenkrat nasprotuje Turčija, ki je obtožila obe nordijski državi, da podpirata in skrivata kurdske militante in druge skupine, ki jih imajo v Ankari za teroriste. “Turčija ima legitimne skrbi, ki jih bomo skušali razrešiti,” je po sestanku s Fialo povedal Stoltenberg.

 

Andrej Žitnik