Dimitrij Rupel o Kataloniji: EU ima dvojna merila, Španija je šla predaleč, a poti nazaj več ni

Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel meni, da poti nazaj več ni, a da bo pot do osamosvojitve Katalonije še zelo naporna (foto: epa/STA).

Španski predsednik vlade Mariano Rajoy se vede podobno kot predsednik jugoslovanske vlade Ante Marković v letih 1990 in 1991, ko je želel zaščititi celotno ozemlje Jugoslavije. To, da se je v proces referenduma vmešala policija, je “škandal brez primere in to bi morala Evropska unija obsoditi”, je v komentarju na nedeljsko dogajanje v Španiji poudaril nekdanji zunanji minister in eden od mednarodnih opazovalcev v Kataloniji Dimitrij Rupel.

Španija se sooča z največjo krizo v svoji 42-letni demokratični zgodovini. Katalonci so namreč odločno rekli DA neodvisnosti. Kot je sporočil voditelj katalonske regionalne vlade Carles Puigdemont, so prebivalci te španske regije na nedeljskem referendumu pridobili pravico do neodvisne države, ki bo republika. Za neodvisnost je glasovalo 90 odstotkov udeležencev, udeležba pa je bila 42,3-odstotna.

Nekaj podrobnejših številk. Od 2,262.424 glasovalnih lističev, ki niso bili zaplenjeni, je bilo na 2,020.144 obkrožena besedica ‘DA’, 176.566 volivcev je obkrožilo ‘NE’, 45.586 lističev je bilo neizpolnjenih, 20.129 pa neveljavnih, piše Večernji list. V regiji je sicer registriranih 5,3 milijona volilnih upravičencev.

Katalonija je sicer bogata regija s 7,5 milijona prebivalcev. Ima svoj jezik in svojo kulturo. Prav tako ima visoko stopnjo avtonomije, vendar prebivalci v španski ustavi niso pripoznani kot ločen narod.

Medtem ko španska vlada vztraja, da referenduma ni bilo, pa v javnosti odmeva predvsem nasilje, ki ga je španska policija izvajala nad volivci. V nasilnem poskusu policije, da bi ljudem preprečili glasovanje, je bilo po podatkih katalonskih oblasti ranjenih 844 ljudi, med njimi dva huje. Ponekod je policija uporabila gumijevke in gumijaste naboje, da bi ljudi spravila z volišč in zasegla volilne skrinjice. Prizori na televiziji so bili resnično pretresljivi. Policisti so namreč nekatere ženske vlekli kar za lase, da so jih spravili iz volišč. Po podatkih španskega notranjega ministrstva je bilo ranjenih tudi najmanj 33 policistov, ki so posredovali na najmanj 92 voliščih, da bi zasegli volilni material.

EU in dvojna merila
Dimitrij Rupel je ob tem prepričan, da je nasilje španske policije škandal brez primere, ki bi ga morala Evropska unija nemudoma obsoditi. “Za zdaj s strani EU ni bilo kakšnih posebnih vplivov, to pa zato, ker je Španija članica in ima v uniji precej besede,” je dejal Rupel in ob tem dodal, da se je to, da bi unija obsodila eno izmed svojih članic zgodilo zelo redko. “EU kar naprej daje neka stališča o Poljski in Madžarski, kjer nikogar ne preganjajo na način, kot se je to zgodilo v Kataloniji, kjer je španska policija preganjala mirne, miroljubne, dostojne volivce. Do Poljske in do Madžarske so strašno kritični, do Španije pa niso. To so zagotovo dvojna merila,” je še poudaril nekdanji zunanji minister, ki med drugim meni, da bi morala naša vlada na to opozoriti tako komisijo kot druge ustanove EU. “Dvojna merila so nesprejemljiva. Španci so šli predaleč,” pravi Rupel.

Ne glede na vse bi se v primeru Katalonije po njegovem morali zavedati, da tukaj ne gre toliko za odcepitev ali samostojnost, ampak gre preprosto za spoštovanje človekovih pravic, državljanskih svoboščin, med katere spada pravica do zborovanja in volitev.

Podobnosti med Slovenijo in Katalonijo?
Rupel meni, da nekaj podobnosti zagotovo je. “Zagotovo se predsednik španske vlade Mariano Rajoy vede podobno kot predsednik jugoslovanske vlade Ante Marković, ki je, če se spomnimo, poskušal zaščititi celotno ozemlje Jugoslavije. Tudi tu Rajoy misli, da je treba zaščititi vso Španijo in da skušajo Katalonci del Španije odvzeti. To je seveda res, ampak po drugi strani je treba probleme, kot je ta, reševati s pogajanji in za diplomatsko mizo.”

Reševanje z nasiljem, ki smo mu bili priča, pa je “popolnoma nesprejemljivo za demokratično Evropo leta 2017”.

“Poti nazaj ni več”
Glede samih volitev in rezultata referenduma je Rupel dejal, da gre za povsem legitimen rezultat, udeležba pa je popolnoma zadostna. Verjetno bi bila tudi višja, če ne bi bilo posegov policije. “Naša diplomatska skupina v Kataloniji, ki sem jo vodil, je ugotovila težave zgolj s špansko stranjo. Praktično na vseh voliščih, ki jih je obiskala, je ugotovila, da katalonska stran upošteva vsa pravila, celo španske zakonodaje. Tako da Kataloncem ni mogoče ničesar očitati, ampak moramo spoštovati njihovo odločitev. Poti nazaj ni več, zdaj sledijo samo pogovori in pogajanja,” meni Rupel.

Ob tem je spomnil, da je od slovenskega plebiscita do slovenske države trajalo približno leto dni. Zato predpostavlja, da Katalonija ne bo samostojna država prej kot v letu dni. To pomeni, da je pred Katalonci “zelo naporno leto”, a “nič več ne bo tako, kot je bilo”.

Ali Španiji morda grozi nova državljanska vojna? Rupel meni, da te nevarnosti ni. Kot je pojasnil, smo španskih državljanskih vojn že siti,  vse skupaj pa je globoko zasidrano v kolektivnem spominu Evropejcev, zato kakršno koli sovražno dejanje iz Madrida proti Kataloncem ne bo sprejemljivo.

B. O.