fbpx

Dojenje postalo prepovedana beseda, LGBT aktivisti zahtevajo “prsanje”, ker tudi “moški” “dojijo”

Foto: Zajetje zaslona

“Prebujeni” aktivisti v Združenem kraljestvu in Avstraliji se infiltrirajo v podporne skupine in vztrajajo, da morajo svetovalke podpirati transspolnice, t.j. ženske, ki so se prepričale da so moški,, pri čemer ne upoštevajo ideje, da bi jih pri tem še vedno lahko motivirala spolna vzburjenost moških, poroča rt.com. Nič ne praznuje materinstva tako, kot odpuščanje svetovalk med svetovnim tednom dojenja, ker niso želele sodelovati s transspolnicami in njihovim “prsanjem”. Kot vidimo, se zaradi blodenj ene minorne manjšine spreminja celotna terminologija materinstva. Bomo kmalu namesto rojstva imeli valjenje?

Točno to se je namreč zgodilo v Avstraliji, kjer so bili  trije od sedmih svetovalcev za dojenje pred kratkim suspendirani iz Avstralskega združenja za dojenje (ABA), ker so zavrnili podporo “novim mamicam”, ki so se sicer rodile kot moški.  Težava je v tem, da so vsi, ki delajo na tem področju in si upajo izraziti kritične poglede glede spola, ustrahovani, prisiljeni in nagovorjeni, da sprejmejo ideologijo. Če se uprejo, jih odpustijo. Še bolj problematično je, da so te osebe, ki so utišane – ženske – tiste, ki so pri svojem delu najbolj uspešne.

Znotraj organizacij za dojenje, kot sta ABA in celo Združenje doječih mater Združenega kraljestva, je prisoten pravi spolni gestapo, varovanje mater in njihovih dojenčkov pa ni več na prvem mestu. Ideologija je tako nestrpna, da še tisti ki spregovorijo, to raje naredijo v anonimnosti, zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi. Preden so postali bojna polja v boju med spoloma, so se ti nacionalni organi osredotočali na to, da so novim mamicam nudili dobre nasvete in zaupanje, da bodo dojile svoje dojenčke, in jim zagotovili zatočišče, kjer so se lahko prvič to tudi storile. Zdaj, ko so na prizorišču dovoljene transspolniki, se lahko mlada mama znajde v sobi z moškim, ki ga vznemirja ideja o sebi kot doječi ženski – ali še huje, kot se izkaže v nekaterih primerih, med njimi so tudi taki, ki še vedno gojijo spolno željo do resničnih žensk.

Vse to je grozljivo, vendar ni tako redko. Dva svetovalca za dojenje, ki sta spregovorila pri nastajanju tega članka, sumita na spolni element med mnogimi trans ženskami, ki hrepenijo po dojenju oziroma prsanju, čeprav spolni lobi to seveda zavrača. ABA menda noče sprejeti, da so nekateri transspolniki v resnici heteroseksualni moški z laktacijskim fetišem – čeprav vam bo tudi iskanje v Googlu to povedalo in pojasnilo,  da so fetiši glede dojenja precej običajni.

Foto: Zajetje zaslona

Težko si je predstavljati strah, v katerem se znajde nervozna mlada mamica, ki je priča takemu nenormalnemu vedenju. Vendar ni zaskrbljujoče le to,  tudi izkušeni svetovalci za dojenje ali podporniki mater se lahko znajdejo v veliki zagati, ko se soočajo z laktacijskim fetišem. Svetovanje v določenih primerih namreč poteka tudi prek telefona in v tem primeru identiteta osebe na drugem koncu klica ni povsem jasna. Tako svetovalci za dojenje tvegajo, da se bodo ujeti v “laktacijski pogovor” transspolnika. Temu bi se lahko izognili, če bi hlapčevsko predanost teoriji spolov ublažili z nekaj kritičnega razmišljanja.

ABA svojim svetovalcem svetuje, naj ne presojajo glede na glas osebe, s katero se pogovarjajo. Videoposnetek, ki je trenutno v uporabi, svetuje: “Če mislite, da moškemu svetujete, naj doji svojega otroka, ga morate vprašati kako vas bo dojenček poklical in potem, če reče mama, ravnajte z njim, kot da je mama. Bodite pozorni na zaimke.” Seveda lahko moški zahvaljujoč čudežem sodobne znanosti, kirurgiji, hormonskim injekcijam, mehanskim napravam in čudežem človeškega telesa simulirajo dojenje, pri čemer proizvedejo bistveno zmanjšano količino mleka s prehransko slabšo vrednostjo v primerjavi z ženskami. A to nikakor ni dojenje, pač pa bi bilo treba imenovati prsanje.

In potem poglejte, do katere točke smo prišli. Sesalci so se prvič razvili pred 178 milijoni let in to je oznanilo samico vrste, ki neguje svoje potomce. Zato se moramo vprašati, zakaj bi se to moralo zdaj spremeniti? Kdo se je odločil, da je treba samcem dati popotnico pri materinstvu? Moramo se zavedati, da posledice presegajo fizično prilagoditev. Moški, za katere naj bi verjeli, da so res ženske, so dobili dovoljenje, da poteptajo vsa prepričanja in pravice, za katere se borijo pogumne ženske, vse nasprotnike pa se v hipu označi za transfobe. Vprašati se moramo, kaj se bo zgodilo v nadaljevanju. Bodo iskali načine, kako doživeti menopavzo, če si  v resnici želijo doživeti celotno XX kromosomsko izkušnjo? Ali pa ne gre za to? Ampak tako je s teorijo spolov. Kadar so odgovori problematični, je veliko lažje iti v napad na tiste, ki postavljajo težka vprašanja, kot pa obravnavati realnost, še posebej, če ta razkriva pomanjkljivosti sodobne ideologije, ki je močno razdeljena.

Sara Bertoncelj