Dvoličnost Deutsche Welle: Podeljuje nagrado za svobodo govora, a cenzurira vse, kar je čez kitajsko oblast! Novinarji, ki temu ne sledijo, so odpuščeni!

Su Yutong (vir: Youtube)

Potem ko se je med prejemniki nagrade nemškega državnega medija Deutsche Welle za svobodo govora pojavilo tudi ime Blaža Zgage, je marsikdo v Sloveniji zastrigel z ušesi. Znano je namreč, da v času koronakrize, na kar naj bi se nagrade letos osredotočale, ni v Sloveniji objavil ničesar na to temo. Vse, kar je počel, je bilo blatenje desnosredinske vlade v tujini. To je postavilo pod vprašaj tudi način izbire zmagovalcev omenjene nagrade, a ob podrobnejšem zazrtju v delovanje DW postane jasno, da ima medij do levice nadvse prizanesljiv odnos, ravno tako pa so v preteklosti že odpuščali novinarje, ki so bili preveč kritični do komunističnega režima na Kitajskem.

Zaradi kritiziranja Kitajske ob 25-letnici masakra na Trgu nebeškega miru leta 1989, pri Deutsche Welle leta 2015 niso obnovili pogodbe o delu, so takrat sporočili 38-letni novinarki Su Yutong, ki je bila leta 2010 izgnana s Kitajske v Nemčijo.

Uradni razlog naj bi bil Sujino tvitanje o internih težavah znotraj nemške državne medijske hiše. “Svarili smo jo, a je nadaljevala s svojim početjem,” je takrat za New York Times pojasnil tiskovni predstavnik DW, Johannes Hoffmann.

Preganjanje kitajskih disidentov
Da stvar ni bila tako nedolžna, kot so jo skušali prikazati pri DW, je potrdil tudi poziv Novinarjev brez meja omenjeni medijski hiši, naj spremeni svojo strategijo glede Kitajske. “Strogo obsojamo dogovor o sodelovanju med Deutsche Welle in kitajsko državno televizijo CCTV,” je bil takrat oster izvršni direktor organizacije Novinarjev brez meja v Nemčiji Christian Mihr.

Po Mihrovih besedah je sodelovanje med DW in kitajsko državno televizijo, ki proti lastnim novinarjem deluje v skladu z voljo kitajske komunističnega represivnega aparata, v nasprotju s statutom DW.

Sujeva je bila sicer ena najširše branih piscev DW v kitajski izdaji, pogosto je bila do kitajske vlade tudi zelo kritična. Nekaj mesecev pred tem pa so pri DW čez noč začeli dajati vedno več prostora podpornikom kitajskih oblasti. To je čisto po naključju sovpadalo z mamljivim dogovorom o sodelovanju med CCTV in DW.

Isto leto nastale nagrade za svobodo govora
Pa se vrnimo nazaj k tvitanju o “internih težavah”. Sujeva je v spornih tvitih razkrila, kako so direktorji DW na internih sestankih s kitajskogovorečimi zaposlenimi zahtevali, naj se umirijo. “Rekel nam je, da je bil na sestanku pri kitajskem veleposlaniku in da ne smemo biti tako kritični,” je v intervjuju razkrila Su. “To se nam je zdelo zelo problematično.”

Prvovrstna ironija je, da so pri DW s podeljevanjem nagrad za svobodo govora začeli ravno leta 2015, takrat ko so sami onemogočili pri njih zaposleno kitajsko novinarko, ki je bila kritična do komunističnega režima na Kitajskem, kjer disidente in režimu nasprotujoče novinarje brez milosti preganjajo.

Ivan Šokić