fbpx

Evropska ljudska stranka za vzpostavitev posebnega tribunala, ki bi sodil Putinu in Lukašenku

Foto: epa

Največja politična skupina v Evropskem parlamentu – Evropska ljudska stranka – opozarja, da je naravnost nesprejemljivo, da nekdanja avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl in nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder tesno sodelujeta z Rusijo. Trenutno namreč zasedata najvišja položaja v korporacijah, povezanih s Kremljem. Prav tako v Evropski ljudski stranki ne pristajajo na to, da bi ostali vojni zločini v Ukrajini nekaznovani, zato pozivajo evropske institucije, da ustanovijo posebno mednarodno sodišče.

“Takšno vedenje je nesprejemljivo v času, ko Rusija krši mednarodno pravo in izvaja vojne zločine. Pozivamo ju, naj odstopita s svojih položajev v ruskih podjetjih,” je dejal evropski poslanec Markus Ferber. Evropski parlament bo namreč danes glasoval o resoluciji glede socialnih in gospodarskih posledic vojne v Ukrajini za evropsko gospodarstvo.

Poleg tega, da Evropska ljudska stranka Kneisslovo in Schröderja poziva, naj odstopita s svojih položajev, je stranki uspelo v resolucijo vključiti konkreten paket gospodarskih olajšav za pomoč malim podjetjem in navadnim državljanom pri soočanju z gospodarskim bremenom vojne v Ukrajini.

Foto: EPP

“Dobavne verige so prekinjene, inflacija se dviguje iz rekorda v rekord, cene energentov so doživele eksplozijo, vplivi vojne v Ukrajini in evropskih sankcij, uvedenih proti Rusiji, pa postajajo vse bolj očitni. Skrajni čas je, da države članice in Evropska unija ukrepajo. Podjetja EU za obstoj ne potrebujejo obljub, temveč oprijemljive ukrepe. Med temi menimo, da je nujno znižati stroške poslovanja z znižanjem DDV in davkov na energijo. Cene rastejo, delež za energijo v mesečnem poslovnem proračunu pa postaja neobvladljiv,” je pojasnil Ferber, ki se je o resoluciji pogajal v imenu Evropske ljudske stranke.

“Ko se spremenijo okoliščine, se mora spremeniti naš proračun, tako preprosto je to. Zahtevamo revizijo večletnega evropskega proračuna, da bi zadostili povečanim finančnim potrebam,” je poudaril Ferber in dodal, da je potrebno ta pregled opraviti po poglobljeni analizi dolgoročnih posledic vojne na obstoječe evropske politike, kot je na primer kmetijska, ter premisliti o prehodu na nove politične prednostne naloge in nastajajoče potrebe. “Končno moramo zmanjšati birokracijo in postati prilagodljivi z državno pomočjo za podporo evropskim malim podjetjem v tem času krize. Da bi bili učinkoviti, bi bilo potrebno izvesti jasno analizo po sektorjih,” je zaključil Ferber.

Vojni zločini ne smejo ostati nekaznovani
V Evropski ljudski stranki ne pristajajo na to, da bi ostali vojni zločini v Ukrajini nekaznovani. “Grozodejstva, ki so jih zagrešili ruski vojaki v ukrajinskih mestih, so šokantna. Tega v Evropi danes ne moremo sprejeti – otroke, ženske in moške brutalno posiljujejo, mučijo, usmrtijo in ugrabijo,” je glede današnje resolucije, ki predlaga načine za podporo Ukrajini in Mednarodnemu kazenskemu sodišču pri pregonu vojnih zločinov kritično poudaril Jeroen Lenaers, tiskovni predstavnik skupine EPP, zadolžen za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

“Priča smo enaki brutalnosti ruske vojske, ki smo ji bili priča pred desetletji. Toda za te nezaslišane zločine bi morali biti kaznovani ne samo vojaki, ampak tudi njihovi politični voditelji in vojaški poveljniki Ruske federacije ter njihovi zavezniki,” je poudarila poslanka Rasa Juknevičienė in dodala prepričanje, da bi morala tudi predsednik Vladimir Putin in njegov pooblaščenec Aleksander Lukašenko odgovarjati in da bi jima sodilo posebno mednarodno sodišče. “Zato pozivamo institucije EU, zlasti Evropsko komisijo, naj podprejo nemudoma ustanovitev takšnega sodišča in čim prej zagotovijo vsa potrebna sredstva in podporo za ustanovitev takega sodišča,” je še dodala.

Foto: epa

Parlament se bo odločal tudi o podaljšanju mandata Eurojustu, da bi se mu omogočilo shranjevanje in analiza dokazov v zvezi z vojnimi zločini, genocidom in zločini proti človeštvu. Od začetka vojne je bilo namreč registriranih že več kot 10.700 primerov vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, identificiranih pa je bilo 600 osumljencev. Evropska unija je z Ukrajino vzpostavila skupno preiskovalno skupino za zbiranje dokazov in preiskavo vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu.

Nina Žoher