Finska premierka Sanna Marin je v nagovoru na Svetovnem gospodarskem forumu dejala, da je njena država pripravljena stati ob strani Ukrajini, dokler bo potrebno.
Marinova, ki se je udeležila Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, je svetovne voditelje obvestila o načrtih svoje države za boj proti ruski agresiji. “Mislim, da je edino sporočilo, ki ga moramo poslati, to, da bomo Ukrajino podpirali, dokler bo potrebno. Eno, dve, pet, deset, petnajst let,” je dejala Marinova.
V Nato zaradi ruske grožnje
Finska ima z Rusijo skupno 1340 kilometrov meje – najdaljšo mejo med vsemi državami EU. Leta 2022 je finska vlada porabila približno 300 milijonov evrov za podporo Ukrajini, od tega približno 190 milijonov evrov za nakup obrambne opreme. Finska se prav tako želi pridružiti Natu po invaziji na Ukrajino tudi zaradi dolge meje z Rusijo. Nekdanje sovjetske baltske države Latvija, Litva in Estonija so se pridružile Natu, odkar so po padcu železne zavese zagotovile svojo neodvisnost od Moskve.
Marinova, ki sicer spada v skupino evropskih socialnih demokratov, je veliko nasprotje naše voditeljice socialnih demokratov Tanje Fajon. Entuziastično promovira evroatlantske povezave, tržni liberalizem in oster odnos do Rusije – v svojem mandatu namerava zgraditi ograjo na meji z Rusijo.
Zelenska: ne smemo dovoliti novega Černobila
Prva dama Ukrajine Olena Zelenska je nagovorila tudi svetovne voditelje in direktorje podjetij, ki se v tem tednu zbirajo v Davosu. Povedala je, da so starši v Ukrajini v joku opazovali zdravnike, ki skušajo rešiti njihove otroke, kmetje se bojijo vrniti na svoja polja, polna min. “Ne moremo dovoliti, da se zgodi nov Černobil”, pri čemer se je sklicevala na jedrsko katastrofo leta 1986. Ruske rakete so namreč več mesecev zadevale cilje okrog jedrske elektrarne.
“Vsem vam je skupno to, da ste resnično vplivni,” je Zelenska povedala udeležencem. “Vendar obstaja nekaj, kar vas ločuje, in sicer, da tega vpliva ne uporabljate vsi ali pa ga včasih uporabljate tako, da vas še bolj loči.”
Ni problema, ki ga človeštvo ne bi moglo rešiti
Nagovorila je številne vladne uradnike, direktorje velikih podjetij, akademike in aktiviste z vsega sveta, ki se vsako leto zgrnejo v letoviško mesto. Tedenski pogovor o velikih idejah in zakulisnem sklepanju dogovorov daje prednost svetovnim problemom, kot so lakota, podnebne spremembe in upočasnjevanje gospodarstva, pri čemer ostaja odprto, kako bodo konkretni ukrepi foruma “izboljšali stanje v svetu”.
“Vsi smo v sebi prepričani, da ni globalnega problema, ki ga človeštvo ne bi moglo rešiti,” je dejala Zelenska. “To je še pomembneje zdaj, ko ruska agresija Evropo postavlja pred številne izzive.”
V spopadih je bilo ubitih na tisoče civilistov, milijoni so bili razseljeni, zamajala se je preskrba s hrano in gorivom po vsem svetu, kar je povečalo inflacijo in negotovost zlasti v državah v razvoju. “Vsak ima pravico do hrane, za človeštvo in za samo človeško naravo je žaljivo, da je v 21. stoletju možno, da imamo množično stradanje preprosto zato, ker obstaja ciljna agresija nekaterih držav,” je dejala.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je direktorje in voditelje v Davosu pozvala, naj še naprej pomagajo Ukrajini. “To je popolna priložnost za naložbe in reforme, da Ukrajini utremo pot do Evropske unije. Potrebujemo vsako roko pomoči na krovu. Ukrajina si zasluži čim večjo podporo,” je dejala.
V Davosu veliko besed o Dnipru
Veliko besed je bilo izrečenih o uničujočem ruskem raketnem napadu, ki je zadel stanovanjsko hišo v mestu Dnipro na jugovzhodu Ukrajine, pri čemer je bilo ubitih na desetine ljudi v enem najsmrtonosnejših posameznih napadov v zadnjih mesecih.
Zelenska je dejala, da “vojna nima prostih dni” in da “morajo vsi v Ukrajini vsak dan tvegati svoja življenja”, a dodala, da verjame, da se bo svet združil za mir. Predsednik Volodimir Zelenski bo z jutrišnjim videoposnetek dopolnil osebno delegacijo svoje soproge in uradnikov, eden od njih bo tudi minister za digitalno preobrazbo Mihajlo Fedorov.
Davos kot priložnost za Ukrajino
Davos ponuja novo priložnost ukrajinskim odposlancem za okrepitev mednarodne podpore za donacije orožja, kot so tanki in protiraketna obramba, ter večji pritisk za nadaljnjo izolacijo in stiskanje ruskega gospodarstva.
Francija, Združeno kraljestvo, ZDA in druge države obljubljajo, da bodo v Ukrajino pošiljale vse močnejše orožje, kot so tanki ali bojna oklepna vozila.
Andrej Žitnik