Telekom je leta 2021 vložil tožbo proti družbama Pop TV in Kanal A. Po mnenju vodstva družbe so programi Pop TV, Kanal A, Brio, Oto in Kino, ki skupaj s Pro Plusom predstavljajo skupno poslovno enoto, že od sredine novembra 2017 zlorabljajo svoj monopolni položaj na trgu, zaradi česar za omenjene programe plačuje “nepošteno in ekscesno” ceno. Nova uprava, ki jo je nastavil Robert Golob in njegovi koalicijski partnerji, pa je očitno “ugotovila”, da z ekscesnimi plačili ni nič narobe. Sklep o tem, ali je to povezano z izrazito pristranskim poročanjem Pop TV in Kanal A v prid kandidata in danes predsednika vlade Roberta Goloba, lahko naši bralci izpeljete sami. Potem ko sta Pop TV in Kanal A ustavili še nasprotno tožbo, je v ponedeljek Okrožno sodišče v Ljubljani sprejelo sklep, da je sodni postopek v tej zadevi uradno zaključen.
Spomnimo, Telekom je konec leta 2021 proti Pop TV in Kanal vložil tožbo. Podlaga za tožbo je bila delna ničnost pogodbe o vključitvi programov Pop TV in Kanal A v Telekomov sistem. Posledično je Telekom zahteval vračilo malo manj kot 12,4 milijona evrov. Pop TV in Kanal A sta maja lansko leto domala takoj po zmagi levice na volitvah vložili nasprotno tožbo z zahtevkom za plačilo odškodnine v višini 58,15 milijona evrov. Šlo naj bi za škodo, ki so jo utrpeli, zaradi premalo plačane odmere za distribucijo TV programov.
Kaj točno je zmotilo Telekom? Uprava Telekoma je še lansko leto v utemeljitvi tožbe menila tako: “Dobavo plačljivih programov Pop TV, Kanal, OTO, BRIO, KINO od 16. 1. 2017 ponujata izključno v paketu, ki poleg dveh najbolj gledanih TV programov na ozemlju Republike Slovenije s širokim spektrom vsebin – filmi, nadaljevanke, informativni program, športni, otroški program itd. (Pop TV in Kanal A), predstavljata nujni del ponudbe vseh operaterjev na ozemlju Slovenije, vključuje tudi druge plačljive TV programe toženih strank, ki so tematske narave, bistveno manj gledani, in v očeh končnih uporabnikov manj pomembni ter nadomestljivi z drugimi TV programi (t. i. “bundling” TV programov) in hkrati dobavo navedenih TV programov pogojujeta na način, da mora tožeča stranka kot distributer avdiovizualnih vsebin vse navedene TV programe obeh toženih strank (celoten paket) vključiti v vse lastne maloprodajne sheme TV programov.”
Uprava Telekoma je nato nadaljevala, da gre pri tem za neposredno določanje nepoštenih prodajnih poslovnih pogojev, izrinjanje konkurentov in omejevanje proizvodnje, trga in tehničnega napredka v škodo potrošnikov. Ne samo to, omenjena programa sta svoj monopol izrabljala na način, da sta operaterju in distributerju avdiovizualnih vsebin (Telekomu) ponujala “nepošteno in ekscesno ceno”, s tem pa sta tudi Telekom obravnavala nepravično v primerjavi z drugimi operaterji. S tem sta tožeči stranki “uporabljali neenake pogoje za primerljive posle in tožečo stranko s tem postavljali v neenaki položaj”.
Ne samo to, dolgoročna pogodba med Telekomom in omenjenima programoma je bila zastavljena tako, da Telekom ni imel možnosti prekiniti pogodbe.
Telekom – krava molznica za leve medije
Tako Pop TV kot Kanal A sta pred leti zašla v hude finančne težave. Podjetje PRO PLUS, v okviru katerega poslujeta, je v obdobju med 2012 in 2016 kljub konsistentnim letnim prihodkom, ki so se gibali blizu 50 milijonov evrov na leto, beležilo poslovanje, ki jih je komaj držalo na površju ali beležilo nekaj milijonske izgube. Podjetje je bilo v tako hudih težavah, je pred kakšnim letom poročal Požar, da so tedanji lastniki razmišljali, da bi pobrali šila in kopita, torej ugasnili programa in zapustili Slovenijo.
Nato je prišla rešitev – ravno v obliki nepoštenih pogodb, zaradi katerih je Telekom tožil oba programa. Učinki pogodb, ki jih je takratno vodstvo državnega podjetja sklenilo z monopolnimi dobavitelji programov, so jasno vidni na finančnem izkazu družbe PRO PLUS, izdajateljice programov Pop TV in Kanal A. “Molzne pogodbe” so bile sklenjene 17. 11. 2016. Ker so bile podpisane proti koncu leta, se na letnem izkazu še niso pokazale, njihov učinek pa je jasno viden že leta 2018 in dalje.
Kaj se je v vmesnem času spremenilo?
Kritični opazovalec se ob tem vpraša, zakaj je Telekom sploh sklenil takšno pogodbo, zakaj je šele prejšnja uprava ugotovila, da “nekaj ne štima” in kaj se je spremenilo, da je Telekom “ugotovil”, da je zgoraj opisano molzenje pravzaprav “čisto ok”. Za odgovor na to vprašanje je treba najprej razumeti preplet gospodarsko-političnih interesov, ki spajajo tranzicijsko levico in medije, ki utrjujejo njihovo oblast. Telekom je namreč družba v državni lasti oz. v lastni Slovenskega državnega holdinga. Ko se je na oblast zavihtela vlada Roberta Goloba, je ta na čelo SDH kadriral Žigo Debeljaka. Ta se je najprej lotil ravno menjave vodstva Telekoma. Najprej so zamenjali predsednika uprave Cveta Seršena, nato pa še krivdno razrešili Tomaža Jontesa. Več o tem lahko preberete tukaj: Telekom v primežu tranzicijskih dečkov: Predsednik uprave SDH Debeljak je po nastopu funkcije že “porezal” vodstvo podjetja!.
Nadaljevanje zgodbe že veste. Nova uprava odstopi od tožbe, odstopu sledi tudi odstop protitožbe Pop TV in Kanal A. Omenjena programa, ki sta med mandatom prejšnje vlade izvajala dnevno informacijsko ofenzivo proti vladi Janeza Janše, sta dobila svoje plačilo. Molzna pogodba med medijema in državnim podjetjem je ostala nedotaknjena. Krog je bil tako sklenjen, najpopularnejši medij in politični vrh države sta tako rekoč drug drugemu umila roke in položila temelje sodelovanja, ki ga opazujemo danes. Kako je to sodelovanje videti v praksi, pa lahko preberete tukaj: Kako bodo mediji ubranili dvojno povišico Golobovi vladi? Janšo so hoteli pokopati zaradi višjih plačnih razredov
Gal Kovač