Socializem, ki ga je uvedel jugoslovanski komunistični diktator Josip Broz Tito, še zdaleč ni pomenil, da so bili vsi državljani Jugoslavije dejansko enakopravni ter so imeli enak dostop do osnovnih dobrin. Že samo ena izmed famoznih Titovih črnogorskih zgradb, vila Galeb, namreč razkriva, da je omenjeni diktator posedoval premoženje, o katerem so praktično vsi preostali prebivalci nekdanje skupne države lahko le sanjali. Ti namreč niso imeli niti dostopa do osnovnih dobrin, ki so jih morali v veliki meri tihotapiti iz tujine. Vrednost premoženja, ki ga je posedoval Tito, “prvi med enakimi”, je še danes praktično nedosegljiva za kogarkoli, morebiti z izjemo katerega od savdskih princev, ameriških milijarderjev ali kitajskih tajkunov.
Mediji so razkrili notranjost še ene izmed luksuznih vil, ki jih je v nekdanjem socialističnem režimu posedoval Josip Broz Tito. Vila Galeb v Črni Gori, ki so jo zgradili prav za “njegovo visočanstvo”, dodatno razkriva, da je ta komunistični samodržec posedoval premoženje, o katerem je večina Jugoslovanov, ki ni imela niti dostopa do osnovnih dobrin, lahko le sanjala. Gre za vilo, ki se nahaja v črnogorskem obmorskem letovišču Igalo. Pri tem pa seveda velja poudariti, da gre le za eno izmed brezštevilnih nekdanjih Titovih nepremičnin, njihova skupna vrednost pa je še danes praktično nedosegljiva za kogarkoli, morebiti z izjemo katerega od savdskih princev, ameriških milijarderjev ali kitajskih tajkunov.
Titov luksuz na vsakem koraku
Megalomanska vila Galeb v črnogorskem Igalu, ki se nahaja v neposredni bližini Hercegnovega, je po poročanju Jutarnjega lista svoja vrata po šestih mesecih gradnje odprla leta 1976, in sicer predvsem po zaslugi podatka, da je bil Tito navdušen nad tamkajšnjo mikroklimo. Površina omenjene vile je znašala kar 5.500 kvadratnih metrov, v njej pa ni primanjkovalo najdražjega pohištva iz najkvalitetnejšega lesa ter različnih marmornatih oblog. Ob tem sta bila v zgradbi tudi kino in atomsko zaklonišče, Tito pa si je zaželel celo klimatske naprave, ki je bila v tistem času vse prej kot nekaj vsakdanjega. Stene v zgradbi so bile seveda okrašene s številnimi umetniškimi slikami, ukradenimi med revolucijo.
Vila spominja na haciende južnoameriških vodij mafijskih kartelov
Omenjena vila, ki sicer še najbolj spominja na rimske vile ali južnoameriške haciende tamkajšnjih vodij mafijskih kartelov, potrjuje, da je bil Tito obseden z luksuzom. Gre namreč za pravo trdnjavo, pri kateri vsa glavna okna gledajo na notranje dvorišče, stavbo pa je mogoče zapustiti samo skozi glavni vhod, kjer so lesena drsna vrata, skozi katera se je Tito pripeljal s svojimi luksuznimi avtomobili. Vila je seveda obdana z velikim parkom v velikosti 75 tisoč kvadratnih metrov. V njem so posajeni številni borovci in mediteranske rastline.
Najrazkošnejši del vile so zasebni Titovi prostori
Vilo Galeb je zasnoval arhitekt iz Hercegnovega Milorad Petijević, po razpadu Jugoslavije in socializma pa jo je zaradi zapuščenosti močno načel zob časa. Za širšo javnost je zgradba ponovno odprla vrata leta 2014. V njej je tako danes med drugim več apartmajev, videti pa je mogoče tudi konferenčno dvorano, diktatorjevo pisarno, restavracijo, bazen z mineralno vodo in različne kadi. Najrazkošnejši del vile so zagotovo zasebni prostori Tita in njegove žene Jovanke Broz, ki pa je zgradbo obiskala le enkrat, saj so jo nato odstranili iz javnega življenja.
Tito v vili užival v razkošju s tujimi gosti, domače prebivalstvo pa istočasno ni imelo niti dostopa do osnovnih dobrin
Tito, sicer znan predvsem kot glavni jugoslovanski komunistični klavec ter eden od desetih najokrutnejših zločincev v zgodovini, je v vili Galeb gostil tudi številne znane goste, med drugim princa Charlesa, Moamerja Gadafija, Helmuta Schmidta in Elizabeth Taylor. Ob tem, ko so Tito in njegovi privilegirani gostje uživali v razkošju, pa je velika večina Jugoslovanov, ki se jim je sicer vseskozi vcepljalo v glavo, da so v socializmu vsi enaki, živela v popolni bedi ter pogosto ni imela niti dostopa do osnovnih življenjskih dobrin. Tako so celo po kavo, sladkarije, obleke in toaletni papir najpogosteje morali hoditi kar v Italijo ali Avstrijo, kjer je vladal “kruti” kapitalizem.
Rajko Golob