Velika Britanija se je prvi dan po več kot 70 letih zbudila brez svoje kraljice, država žaluje, prav tako žalujejo ljudje drugod po svetu. Kraljica Elizabeta II. je umrla pri 96 letih po najdaljši vladavini v britanski zgodovini, obdobju, v katerem je bila priča zadnjim krčem britanskega imperija, prestala je svetovne pretrese in domače škandale ter sprejela 15 premierjev in dodobra posodobila monarhijo. Kraljica je bila zadnja živa vez Britanije z njeno nekdanjo veličino – identiteto naroda, njegovo problematično samopodobo – ki jo še vedno opredeljuje zmaga v drugi svetovni vojni. Slovo bo temu primerno – veličastno.
Po smrti kraljice Elizabete II., ki se je rodila kot Elizabeth Alexandra Mary Windsor v Mayfairu v Londonu 21. aprila 1926, se množice zbirajo okoli spomenika kraljice Viktorije pred Buckinghamsko palačo v Londonu. Svetovni voditelji z vsega sveta so podali izjave v čast Elizabetinemu življenju in poudarili njen globalni vpliv med 70-letno vladavino. Elizabeta ni bila vodja države samo v Združenem kraljestvu, temveč tudi v 14 drugih kraljestvih Commonwealtha, vključno z Avstralijo in Kanado, prav tako je bila vodja 56-članskega Commonwealtha – večinoma gre za nekdanja kolonialna ozemlja britanskega imperija.
Malokdo bi lahko predvidel, da bo postala monarhinja, a decembra 1936 je njen stric Edvard VIII. odstopil s prestola in se poročil z dvakrat ločeno Američanko Wallis Simpson. Elizabetin oče je postal kralj Jurij VI. in pri 10 letih je Lilibet, kot so jo poznali v družini, postala prestolonaslednica. Elizabeta je bila po očetovi smrti okronana v Westminstrski opatiji 2. junija 1953, stara 27 let, pred takrat rekordnim televizijskim občinstvom, ocenjenim na več kot 20 milijonov ljudi. Ko je postala kraljica, je njen prestolonaslednik postal prvorojeni sin Charles, ki je bil takrat star le nekaj let, pri devetih pa je postal 21. princ Walesa.
For the latest guidance on Mourning and how to sign our online book of condolence, please visit our website:
— The Royal Family (@RoyalFamily) September 9, 2022
Kraljeva družina je zdaj začela obdobje žalovanja
V prihodnjih dneh bo velik del nacionalnega življenja ustavljen. Uradne obveznosti bodo odpovedane, zastave na kraljevih rezidencah pa bodo spuščene na polovico droga, enako tudi na vladnih zgradbah in določenih institucijah. Člani parlamenta se bodo poklonili kraljici in prisegli kralju Charlesu. Zvonovi v cerkvah bodo zvonili, odmevali bodo streli, medtem ko bodo lokalne in nacionalne organizacije ter dobrodelne organizacije prirejale spominske dogodke. Državniški pogreb kraljice pričakujejo v naslednjih dveh tednih.
Redna srečanja med številnimi agencijami od centralnih in lokalnih vladnih oddelkov do vojaških in verskih oblasti ter predstavnikov drugih 14 držav, kjer je bila kraljica tudi vodja države, so potekala desetletja, da bi načrtovali in vadili podrobnosti za dogodke po njeni smrti. V njen spomin bodo v kraljevih parkih potekali strelni pozdravi, medtem ko bo parlament predvidoma odprt za člane, da se bodo poklonili. V skladu s protokolom bodo v 24 urah po kraljičini smrti poslanci v parlamentu prisegli zvestobo novemu kralju. Pristopni svet, ceremonialno telo, bo sklican v palačo sv. Jakoba, rezidenco tudorskega kralja blizu Buckinghamske palače, da uradno razglasi novega vladarja.
Državna himna bo spet postala “God Save the King”
Smrt kraljice Elizabete II. je sprožila natančno koreografiran in usklajen postopek, ki so ga palača, vlada, tiskovni mediji, lokalne oblasti in kraljica sama že dolgo načrtovali. Med javnim žalovanjem, nacionalno žalostjo in spuščanjem zastav bo prišlo do tranzicije oblasti in nacionalnega spomina, znanega kot operacija London Bridge, ki bo nadomestila dnevni red države in se bo morda odvijala še mesece pred kronanjem novega monarha. “Od trenutka, ko je kraljica postala monarh, je Whitehall začel načrtovati, kaj se bo zgodilo, ko bo umrla,” je povedal Philip Murphy, profesor britanske zgodovine in zgodovine Commonwealtha na Univerzi v Londonu. Veliko tega je bilo načrtovanega do minute natančno, nekatere stvari pa so se že postavile na svoje mesto. Ko je svet izvedel za kraljičino smrt, je njen sin Charles že postal kralj. Državna himna bo spet postala “God Save the King”.
The Norwegian Royal Court has published a never-before-seen photo of Queen Elizabeth together with her great-aunt, Queen Maud of Norway.
The picture was taken at Appleton House at Sandringham in 1929. pic.twitter.com/PsmYpk0m3J
— Oskar Aanmoen 🇳🇴 (@OAanmoen) September 9, 2022
“London Bridge is down”
The Guardian je že leta 2017 precej obsežno poročal o operaciji “London Bridge” – Buckinghamska palača naj bi imela pripravljenih več scenarijev. Predvidevalo se je, da bo umrla po krajši bolezni ter da bodo ob njej zdravniki in njena družna. V zadnjih urah naj bi zanjo skrbel kraljičin višji zdravnik, gastroenterolog profesor Huw Thomas. Slednji naj bi tudi nadziral dostop do kraljičine sobe in odločil, katere informacije bodo šle v javnost. Novico o smrti so najprej izvedeli generalni guvernerji, veleposlaniki in premierji. Dolga leta je bil BBC prvi obveščen o kraljevih smrtih, vendar je njegov monopol nad oddajanjem v imperiju že izginil. Ko je kraljica umrla, je bilo obvestilo hkrati objavljeno kot novica za Press Association in ostale svetovne medije. Pri BBC-ju naj bi aktivirali “sistem radijskega alarmiranja” (Rats) – alarm iz obdobja hladne vojne, zasnovan tako, da prenese napad na državno infrastrukturo. Times naj bi imel pripravljeno poročanje za naslednjih 11 dni, Guardian ima že leta pripravljene zgodbe. Tudi za radijske postaje je določeno, kakšno glasbo lahko predvajajo. “Če boste kdaj slišali Haunted Dancehall (Nursery Remix) skupine Sabres of Paradise na dnevnem Radiu 1, prižgite TV,” je leta 2011 za Huffington Post zapisal Chris Price, radijski producent BBC in pojasnil, da bo to pomenilo, da se je pravkar zgodilo nekaj groznega.
At 6pm this evening, The King will address the nation following the death of Queen Elizabeth II.
King Charles has described Queen Elizabeth’s death as “a moment of the greatest sadness for me and all members of my family”. 💔
The King has now left Balmoral.
#KingCharles pic.twitter.com/CuaH1zynEE
— Lilibet (@QueenLilibet_) September 9, 2022
Najbolj izdelan načrt je bil ravno za primer, če kraljica umre v Balmoralu
To naj bi sprožilo začetni val škotskega rituala. Najprej bo kraljičino truplo počivalo v njeni najmanjši palači Holyroodhouse v Edinburgu, kjer jo tradicionalno varuje kraljeva četa lokostrelcev, ki nosijo orlovo perje. Nato bodo krsto prenesli po Kraljevski milji do katedrale St. Gilesa na sprejem, preden jo bodo vkrcali na kraljevi vlak na postaji Waverley za žalostno pot po glavni črti vzhodne obale, je Guardian pisal pred leti. Kraljičina krsta se bo tako vrnila v prestolno dvorano v Buckinghamski palači. Nato jo bodo na uradni paradi prenesli v Westminster Hall, kjer bo ležala do pogreba. Čeprav je v teoriji vse dogovorjeno, pa o podrobnostih lahko odloča samo Charles.
The first pictures of our new King and Queen at Aberdeen airport.
These are historic images – the new Head of State after 70 years as heir. pic.twitter.com/ccBHgds7qa
— Royal Central (@RoyalCentral) September 9, 2022
Pričakuje se, da bo Charles uradno razglašen za kralja v soboto v palači St. James v Londonu
Valižanski princ je na prevzem britanskega prestola čakal dlje kot kateri koli dedič. Charles bo podal štiri tradicionalne javne izjave na začetku svoje nove vloge. Na prvi seji tajnega sveta bo podal osebno in politično inavguracijsko izjavo, načrtovalni dokument nakazuje, da bi to lahko prenašali po televiziji. Charles bo med prvim tajnim svetom zakonsko prisegel, da bo podpiral Škotsko cerkev in potrdil čas kraljičinega pogreba. Kasneje bo dal prisego s pristopno izjavo, zaobljubo, da bo ohranil ustaljeno protestantsko linijo nasledstva, ki se običajno izreče ob naslednjem državnem odprtju parlamenta. In nazadnje, izrekel bo kronansko prisego, ki vključuje obljubo, da bo spoštoval pravice in privilegije Anglikanske cerkve. Dan po kraljičini smrti naj bi bil ob 11. uri prebran razglas, ki uradno razglasi vladavino novega kralja, nato pa ga bodo po vsej državi najprej posredovali glasniki, ki bodo prispeli na konjih v uradnih uniformah, ki izvirajo iz oblačila iz srednjega veka za branje novic na Trafalgar Square in nato Royal Exchange v Londonu.
https://twitter.com/HRH_William_/status/1568219309524262916?s=20&t=I9tlKdauN1Yf-2PfW7KKkA
V skladu s tradicijo iz začetka 18. stoletja bo Charles prisegel, da bo ohranil Škotsko cerkev. Po fanfarah trobentačev bo javna razglasitev Charlesa za novega kralja. To bo naredil uradnik, znan kot Garter King of Arms, z balkona nad samostanskim dvorom v palači St. James. Rekel bo: “Bog obvaruj kralja”, prvič po letu 1952 pa bo zadonela himna z besedami “God Save the King”. V Hyde Parku, londonskem Towerju in z mornariških ladij bodo streljali s strelnim pozdravom, razglas, ki bo Charlesa razglasil za kralja, pa bodo prebrali v Edinburghu, Cardiffu in Belfastu. Simbolični vrhunec pristopa bo kronanje, ko bo Charles formalno okronan. Zaradi potrebnih priprav do kronanja verjetno ne bo prišlo zelo kmalu. Na vrhuncu slovesnosti bo Charlesu na glavo položil krono svetega Edvarda – krono iz masivnega zlata iz leta 1661. To je osrednji del kronskih draguljev v londonskem Towerju, krona tehta več kot dva kilograma.
Charles Philip Arthur George se je rodil 14. novembra 1948. Pri komaj treh letih je postal prestolonaslednik, pri devetih pa je postal 21. princ Walesa. Septembra 1971 se je bodoči kralj, ki je pred tem študiral arheologijo in antropologijo, nato pa zgodovino, pridružil kraljevi mornarici. Leta 1974 se je že kot izučen pilot letala kvalificiral za pilota helikopterja in se pridružil letalski eskadrilji, ki deluje z letalonosilke HMS Hermes. Svojo mornariško odpravnino v višini 7.400 funtov je dve leti kasneje porabil za ustanovitev dobrodelne organizacije The Prince’s Trust. 27. avgusta 1979 je Charlesovega prastrica in najbližjega zaupnika lorda Louisa Mountbattena ubila irska republikanska armada. 29. julija 1981 se je princ poročil z lady Diano Spencer v londonski katedrali sv. Pavla na pravljični poroki, ki si jo je ogledalo približno 750 milijonov ljudi po vsem svetu. Diana je postala valižanska princesa. Leta 1982 se je rodil prvi sin, princ William in zagotovil nasledstvo. Princ Harry je sledil 15. septembra 1984. Decembra 1992 sta Charles in Diana oznanila ločitev, uradno sta se ločila leta 1996. 31. avgusta 1997 je Diana tragično umrla v prometni nesreči. Leta 2005 se je Charles poročil s svojo dolgoletno ljubico Camillo Parker Bowles v Windsor Guildhall na civilnem obredu. Postala je vojvodinja Cornwallska. V letošnjem letu je Charlesova vloga kot bodočega monarha postajala vse bolj vidna, ko je nadomeščal bolno kraljico na več praznovanjih njenega platinastega jubileja. Charles je po smrti kraljice postal kralj Charles III., njegova žena Camilla pa je imenovana za kraljico soprogo.
President Macron of France has arrived at the British Embassy in Paris.
He has left a single white rose next to a portrait of Her late Majesty Queen Elizabeth. pic.twitter.com/gn6zjYU5KM
— Royal Central (@RoyalCentral) September 9, 2022
Tuji voditelji so se poklonili kraljici, ameriški predsednik Joe Biden je spomnil, kako je bila solidarna z ZDA v njihovih “najtemnejših dneh” po terorističnih napadih 11. septembra. Za francoskega predsednika Emmanuela Macrona je bila “dobrosrčna kraljica” in “prijateljica Francije”. Nekdanji predsednik Donald Trump je v izjavi ob smrti kraljice Elizabete II. izrazil svoje iskreno sožalje in dejal, da bosta on in nekdanja prva dama Melania vedno cenila skupni čas s kraljico. “Kako veličastna in lepa dama je bila – nihče ni bil kot ona! …” je zapisal na Truth Social. Tudi Vladimir Putin in Volodimir Zelenski sta izrazila svoje sožalje po kraljičini smrti, Zelenski je v tvitu izrazil “globoko žalost” zaradi smrti Elizabete. V izjavi ob smrti njenega veličanstva kraljice Elizabete II. je britanska premierka Liz Truss med drugim dejala, da je bila smrt njenega veličanstva velik šok za narod in svet. “Kraljica Elizabeta II. je bila kamen, na katerem je bila zgrajena sodobna Britanija. Pod njeno vladavino je naša država rasla in cvetela. Zaradi nje je Velika Britanija danes velika država,” je dejala in poudarila, da je bila kraljica Elizabeta sam duh Velike Britanije – in ta duh bo trajal.
Across Australia, monuments and buildings have been illuminated in memory of Her Majesty Queen Elizabeth II, reflecting the light she brought to so many. pic.twitter.com/yQXIWrBtxR
— Anthony Albanese (@AlboMP) September 9, 2022
Nekdanji premier Boris Johnson je dejal: “To je najbolj žalosten dan za našo državo. V srcih vsakega od nas je bolečina ob smrti naše kraljice, globok in oseben občutek izgube – morda veliko bolj intenziven, kot je bilo pričakovano. Kot je pri ljudeh tako naravno, šele ko se soočimo z resničnostjo naše izgube, zares razumemo, kaj se je zgodilo. Čeprav so naši glasovi morda še vedno zadušeni od žalosti, lahko z zaupanjem izgovorimo besede, ki jih v tej državi nismo slišali več kot sedem desetletij. God Save The King.” Avstralski premier Anthony Albanese je v nagovoru narodu dejal, da je kraljičina smrt “velika izguba za Avstralce”. Kraljico Elizabeto II. je spomnil kot “osebo, ki je šla skozi veliko turbulenc, a je vseeno kazala skromnost in večno mirnost. Kanadski premier Justin Trudeau je na Twitterju izrazil sožalje ob kraljičini smrti. Kasneje je na srečanju kabineta v Vancouvru povedal, da je bila ena njegovih najljubših oseb in da žaluje vsa Kanada. Papež Frančišek je v telegramu dejal: “Pridružujem se vsem, ki objokujejo njeno izgubo v molitvi za večni počitek pokojne kraljice in v poklonu njenemu življenju, v katerem je vztrajno služila v dobro naroda in Commonwealtha, njen zgled predanosti dolžnosti, njeno neomajno pričevanje vere v Jezusa Kristusa in njeno trdno upanje v njegove obljube.” Sožalje je izrekel tudi nekdanji premier Janez Janša. Po svetu se vrstijo tudi sožalja mnogih zvezdnikov in javnih osebnosti.
Rest in peace, your Majesty.
My condolences to the Royal family, our friends of the Commonwealth and the loved ones of Queen Elizabeth II.
Audiences with the Queen are unforgettable. 🇬🇧🇸🇮 pic.twitter.com/zOsGgX3j5B
— Janez Janša (@JJansaSDS) September 8, 2022
Sara Kovač