fbpx

Hrvaško pravosodje brez milosti nad Borislava Đukića, generala agresorske JLA!

Borislav Đukić v trenutku obsodbe (Foto: Slobodna Dalmacija)

Medtem ko Slovenci trpimo, da predsednik države mirno opazuje, ko državno proslavo skazi izdajalka s pozivi, da se vrne državljanstvo agresorju, s Hrvaške prihajajo novice o nekoliko drugačnem odnosu do agresorjev. General major JLA, Borislav Đukić, ki se je nadejal, da ga bodo oprostili krivde za organiziranje miniranja jezu Peruća, je dobil podaljšanje preiskovalnega zapora in nepravnomočno kazen 10 let zapora.

Sodni senat, ki mu je predsedoval sodnik Dinko Mešin, je Borislavu Đukiću, nekdanjemu generalu JLA, z nepravnomočno sodbo dodelil 10-letno zaporno kazen in mu od marca 2016 podaljšal preiskovalni pripor, vključno s časom, ki ga je od sredi julija 2015 do marca 2016, ko je bil izročen Hrvaški.

V obtožnici je bil Đukić skupaj z generalom Ratkom Mladićem, takrat poveljnikom 9. kninskega korpusa JNA, zdaj pokojnim generalom Milom Novakovićem, poveljnikom taki imenovane Srbske vojske Krajine in majorjem Milanom Korico, tedanjim poveljnikom vseh obmejnih enot milice SVK.

Potopiti je želel Dalmacijo
Obsojen je bil, da je kot poveljnik tako imenovane 221. motorizirane brigade Kninskega korpusa – Vojske SAO Krajine, deloval v nasprotju z Ženevsko konvencijo in organiziral rušenje jezu Hidroelektrarne Peruća z namenom, da bi se mesta Sinj, Omiš in Trilj popolnoma potopila, kar bi ubilo približno 50 tisoč prebivalcev in njihovo premoženje.

Zato je odredil, da se v temelje jezu v skladu s sodbo vstavi od 20 do 30 ton TNT-eksploziva, ki je bil s telefonskim kablom povezan z indukcijskim strojem. Đukić je ukazal umik vojske in aktiviranje razstreliva. Zaradi eksplozije se je jez podrl in bil poškodovan, poškodovan pa je bil tudi stolp. Zahvaljujoč pravočasnemu posredovanju delavcev Hidroelektrarne “Peruća” so preprečili rušenje jezu, popolno potopitev in ogrožanje življenj več kot 50 tisoč prebivalcev.

Nisem kriv, ker sem levičar!
Zagovor generala Đukića je bil izjemno zanimiv. Senatu je skušal razložiti, da ni kriv, ker je od nekdaj levičar in antifašist in da mu vrednote bratstva in enakosti veliko pomenijo:

“Gospodje sodniki, pred vami je nedolžen človek, ki že šest let leži v priporu brez krivde. Zdravje se mi je poslabšalo in v zaporu sem izpostavljen žalitvam na nacionalni ravni. V patriarhalnem duhu so me vzgajali starši antifašisti, borci NOB. Na splošno sem bil in ostal levičar. Odraščal sem v večnacionalnem okolju, globoko prepričan v moč in pomen bratstva in enotnosti. Ponosen sem, da sem kot visoki častnik ohranil večnacionalno strukturo enote, ki sem ji poveljeval med vojno. Vse to mi je bil smerokaz, da kot visoki častnik ne naredim ničesar nečastnega, niti po mojem ukazu niti osebno, in globoko sočustvujem z družinami vseh žrtev vojne.”

Toda nič od tega mu ni pomagalo, da bi se izognil obsodbi. Senat je sodbo utemeljil takole:

Dejstvo je, da je bilo v sodbi navedeno drugačno dejansko stanje kot v obtožnici, ker je ta sodni senat v izreku pustil le tisto, za kar je menil, da je neizpodbitno dokazano, in vse, kar je bilo vprašljivo ali temelji na govoricah, je bilo izpuščeno. Zanikali ste svojo odgovornost, med postopkom pa je bilo ugotovljeno, da ste storili kaznivo dejanje. Kar zadeva načrtovanje, za to ni dokazov, obstajajo pa za organizacijo rušenja, predvsem iz izpovedi prič, ki so bile na vaši strani med domovinsko vojno, in ne vidimo razloga, zakaj bi vas brez razloga imenovali za odgovornega.”

Sodnik Dinko Mešin je poudaril, da so bile kot olajševalne okoliščine upoštevane Đukićeva starost in dejstvo, da ima bolno ženo in hči, ki naj bi zboleli in končali v bolnici prav zaradi tega, ker je on zaprt. Kot oteževalna okoliščina pa je obveljalo dejstvo, da jez ni bil nek brezvezni objekt, ker bi zaradi njega lahko poplavil pol Dalmacije, pri čemer bi lahko umrlo 50 tisoč ljudi. Ker ni šlo za vojaški objekt, ni bilo nobenega razloga, da se ukazu ne bi mogel upreti, četudi kot legendarni Vladimir Barović, ki je raje storil samomor kot da bi bombardiral hrvaška primorska mesta.

Đukićev odvetnik Željo Ostoja je sicer dejal, da bi po vseh zakonih moral Đukić v ponedeljek opolnoči biti svoboden človek, ker mu je po 4 letih in 9 mesecih potekel najdaljši možni pripor. Dodal je, da pričakuje, da vrhovno sodišče ne bo nasprotovalo in da bo general po 15 dneh izpuščen. Ko pa bo izpuščen, se bo pravna bitka nadaljevala.

Aleš Ernecl