Hrvaško ustavno sodišče soglasno sprejelo odločitev, da je kritika o delu sodnikov dopustna!

Hrvaško ustavno sodišče (vir: twitter)

Hrvaško ustavno sodišče je soglasno sprejelo sodbo, ki predstavlja pomemben napredek v odnosu do svobode govora, saj so potrdili, da imajo posamezniki pravico biti kritični do sodnika v svojih pritožbah, ki se nanašajo na način dela sodnikov.

Ustavno pritožbo sta vložila Marica in Jozo Vidović iz Velike proti odločbi trgovske sodnice v stalni službi v Slavonskem Brodu, katere odločitev je potrdilo tudi višje trgovsko sodišče, ki je nato vsakemu od Vidovićev naložilo 672 evrov denarne kazni zaradi “razžalitve sodnice v stečajnem postopku”.

“O pomembnosti odločitve priča dejstvo, da je ustavno sodišče odločitev sprejelo v polni sestavi 13 sodnikov, čeprav gre za ustavno pritožbo,” so zapisali pri Večernjem. Namreč, Vidovića sta se pritožila nad delom stečajne sodnice zaradi njenega “neprofesionalnega, nezakonitega, nepravilnega, neurejenega in neučinkovitega dela sodnika v stečajnem postopku”.

Višje sodišče namesto obravnave pritožbe na račun sodnice tožnikoma izreklo denarno kazen
Stečajna sodnica jima je celo zabrusila: “Zdaj nam bo vsak z ulice prihajal razlagat zakon.” Po navedbah tožnikov je bil stečajni upravnik razrešen dolžnosti z odločitvijo skupščine upnikov in iz tega razloga ni imel pravice do nagrade. Stečajno sodišče pa je vseeno kar pol leta po njegovi razrešitvi odločilo, da si zasluži nagrado in odobrilo priznanje stroškov stečajnemu upravitelju.

Hrvaški ustavni sodniki (Vir: Twitter)

Sodišče ne sme sankcionirati kritik v pritožbi
Ko sta se Vidovićeva pritožila na tako odločitev in okrcala delo sodnice, pa ju je višje sodišče denarno kaznovalo zaradi “neprimernega načina komuniciranja strank s sodiščem, ki je prekoračilo mejo zahtevanega civiliziranega in korektnega odnosa do sodišča“.

Ustavno sodišče je odločilo, da pritožba ne more biti del pravnega postopka ter je kot take sodišče ne more kazensko sankcionirati. Vidovićeva sta denarno kazen na višjem sodišču pred tem primerjala s postopkom iz srednjega veka, ne pa s sojenjem, ki je primerno za državo članico EU. Vprašamo se lahko, kako bi reagirali, če bi vedeli, kakšno je stanje v slovenskem sodstvu.

Ivan Šokić