fbpx

Hrvati Kučanu namenili naslovnico: Zadnjemu predsedniku Komunistične partije Slovenije očitajo odobravanje Miloševiću pri umoru na tisoče vojakov in civilistov

Očitno Milan Kučan ne dviga prahu zgolj v Sloveniji, ampak tudi na Hrvaškem, namreč hrvaški Globus se je razpisal o zadnjem predsedniku Komunistične partije Slovenije in obdobju slovenske hrvatofobije, pri čemer so imeli v mislih sklenjen pakt med Kučanom in Slobodanom Miloševićem leta 1991. Kučanu očitajo, da je Miloševića podprl ob napadu na Hrvaško leta 1991. 

Glede Kučana, ki ga označujejo kot najmočnejšega in najbolj priljubljenega slovenskega politika v dobi poznejšega jugoslovanskega socializma, so se razpisali o srečanju med slovenskim in srbskim političnim vrhom leta 1991, ki sta ga vodila Kučan in Milošević. Na srečanju v Beogradu, 24. januarja 1991, je bil namreč sklenjen pakt, v okviru katerega je Slovenija Srbiji priznala razumevanje, da srbski narod zaživi v eni državi.

Ni nasprotoval umoru na tisoče vojakov in civilistov ter uničenju na stotine mest in vasi
Na ta način je slovenska delegacija s Kučanom dosegla odobravanje srbske strani, da Slovenija zapusti skupno nekdanjo državo Jugoslavijo, medtem ko ta odobri namero Srbije za združitev Srbov. To konkretno pomeni, da je Kučan priznal Miloševiću, da na silo spremeni meje republike in dele Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, kjer so živeli Srbi kot manjšina ali kot večina, pripojijo Veliki Srbiji. To je de facto pomenilo, da je Miloševiću odobril njegovo uničenje Vukovarja, napad na Dubrovnik in umor na tisoče vojakov in civilistov ter uničenje na stotine mest in vasi.

Foto: STA/Wikipedia

Na Hrvaškem je novica o vsebini tovrstnega pakta Kučan-Milošević povzročila veliko razočaranje, saj pakt predstavlja del tradicije protihrvaške slovenske politike v obeh jugoslovanskih državah: vse od Antona Korošca, vodje Slovenske ljudske stranke, ki je sodelovala v velikosrbskih vladah Kraljevine Jugoslavije in takrat, ko se je streljalo na hrvaške zastopnike v beograjski Skupščini, ki so se zavzemali za federalizem, do glavnega ideologa jugoslovanskega socializma Edvarda Kardelja, ki se je zavzeto ukvarjal z zatiranjem hrvaške pomladi leta 1971, v okviru katere se je glavna struja zavzemala za odrejeno konfederaliziranje federacije.

Nina Žoher