fbpx

Hrvaška trepeta pred črnim scenarijem – Pripravlja se migrantski val, veliko večji kot leta 2015!

Foto: afp

Evropa se odkrito pripravlja na nov naval migrantov, ki bi lahko povzročil neizmerne politične posledice. V prvih štirih mesecih letos je namreč po podatkih agencije za nadzor meja držav članic Evropske unije Frontex v EU nezakonito prispelo skoraj 30.000 ljudi, medtem ko se je istočasno evidentiralo 15.000 ljudi, ki so se iz Turčije proti Grčiji odpravili po vzhodnomediteranski ali balkanski poti, kjer se je število migrantov v primerjavi z lanskim letom podvojilo. Prav tako je dvakrat več ljudi kot lani (okrog 5.000 migrantov) iz Afrike prispelo v Španijo. Preostalih 10.000 migrantov pa se je iz Libije in Tunizije napotilo v južno Italijo. 

V prvih treh mesecih letošnjega leta je hrvaška policija pri nezakonitem prehodu prestregla 1.371 migrantov, kar je 72 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je med njimi največ Afganistancev, Pakistancev, Turkov in Kosovcev, dosti pa je tudi Alžircev, Libijcev in Maročanov.

Največji je pritisk migrantov na območju Karlovačke, Osječko-baranjske, Vukovarsko-srijemske, Ličko-senjske in Sisačko-moslavaške  županije. Minister za notranje zadeve Davor Božinović je povedal, da če bodo države na migrantski poti proti Zahodni Evropi zaprle svoje meje za migrante, Hrvaška ne bo postala “vroča točka” tako kot Grčija, kjer je okrog 50.000 migrantov. Več kot jasno je, da se je Hrvaška odločila za preprečevanje nezakonitih migracij, in to ne samo ob meji s Srbijo, ampak tudi z Bosno in Hercegovino, saj pot migrantov ne vodi le preko Makedonije in Srbije, ampak tudi Albanije, Črne gore vse do Bosne in Hercegovine, v katero je od začetka leta po ocenah oblasti vstopilo okrog  5.600 migrantov.

Pretihotapljeni migranti iz Libije (Foto: epa)

70 odstotkov prispelih migrantov že zapustilo BiH
Minister za varnost BiH Dragan Mektić je izjavil, da je kar 70 odstotkov prišlekov zapustilo državo, kar pomeni, da je okrog 4.000 migrantov nezakonito prišlo na Hrvaško. Mogoče je predpostaviti, da se je večina uspela prebiti v Slovenijo, glede na to, da so v schengnu mejne kontrole med državami manj ostre. Vsak dan hrvaška policija ustavlja migrante na meji z Bosno in Hercegovino, tisti, ki pa jim uspe zaobiti nadzor na meji, prispejo v Slovenijo.

Med najglasnejšimi avstrijski kancler Sebastian Kurz
Ponovna aktivacija balkanske poti, ki med drugim vodi preko Hrvaške in Slovenije in po kateri je v letih 2015 in 2016 v Evropo vstopilo okrog dva milijona migrantov, je izzvala val ostrih reakcij voditeljev držav članic EU, ki jasno sporočajo, da ne želijo novih prišlekov. Najglasnejša je Avstrija, katere kancler Sebastian Kurz je še pred nekaj meseci najavil, da bo svoje predsedovanje Evropski uniji v drugi polovici leta izkoristil za preusmeritev fokusa z razmestitve migrantov na preprečevanje njihovega prihoda v EU. Torej, v dveh tednih, ko bo Avstrija prevzela krmilo EU, bo migrantsko vprašanje postalo vroča politična tema.

Foto: epa

Očitno se tega zaveda ključna politična figura Evropske unije, nemška kanclerka Angela Merkel, ki je prejšnji teden nezakonite migracije opisala kot ključno vprašanje, od katerega je odvisna prihodnost EU. “Če Evropa v pravem času ne bo podala odgovora na nezakonite migracije, bodo evropski temelji postavljeni pod vprašaj.” Merklova je tako priznala, da načrtovani mehanizem razporeditve migrantov po državah članicah na osnovi odrejenih kvot ni prinesel želenih rezultatov. Nekatere države, kot so Madžarska, Slovaška, Poljska in Češka, so že od začetkov načrta iz leta 2016 nasprotovale gostoljubnosti do migrantov.

77 odstotkov migrantov nezakonito zapustilo Hrvaško
Hrvaška ter Bosna in Hercegovina ne predstavljata držav, kjer bi se v prihodnosti videli migranti, je mogoče prebrati v hrvaškem Jutarnjem listu. O tem pričajo uradni podatki, ki kažejo, da je od okrog 2.000 migrantov, ki so na Hrvaškem v lanskem letu zaprosili za mednarodno zaščito, kar 77 odstotkov po nekaj časa prostovoljno zapustilo državo. Seveda, nezakonito. Hrvaška je lani odobrila 213 prošenj za azil. Bruselj pa od Hrvaške pričakuje, da ta ščiti zunanjo mejo Evropsko unije in s tem dokaže, da si je zaslužila vstop v schengen.

Medtem ko Angela Merkel kot glavni mehanizem borbe proti nezakonitim migracijam opredeljuje okrepljeno pomoč državam, iz katerih večina migrantov prihaja, pa Kurz predlaga, da se migrante na Sredozemlju pošilja nazaj v Afriko, namesto da se jih vozi v Evropo. Te dni je Kurz napovedal zaprtje sedmih džamij z namenom boja proti političnemu terorizmu. Avstrijski minister za notranje zadeve Herbert Kickl je napovedal aktivacijo policijsko-vojnega načrta za zaustavljanje migrantov, ki vključuje postavitev vojakov na zunanje meje šestih držav članic. Dejal je, da če bo do tega prišlo, bo Avstrija zaprla svoje meje. Italijanski notranji minister Matteo Salvini je več sto tisoč nezakonitim migrantom iz Afrike sporočil, da naj pričnejo pakirati kovčke. Napoveduje množično deportacijo, ki je na tem kontinentu ni bilo videti že od konca 2. svetovne vojne.
Šefic k ukrepanju pozval Evropsko komisijo
Nezadovoljstvo nad stanjem na balkanski poti je po navedbah hrvaških medijev izrazila tudi Slovenija, saj je Boštjan Šefic, sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, prejšnji teden pozval Evropsko komisijo k ukrepanju, saj se trenutno na Balkanu nahaja med 45.000 in 60.000 migrantov, ki si nadvse želijo priti v Slovenijo in s tem v schengenski prostor. Poseben problem pa predstavlja, da je Srbija nedavno ukinila vize za državljane Irana in državljane nekaterih afriških držav, ki v vse večjem številu na legalen način prihajajo v Beograd in to z namenom, da se nikoli več ne vrnejo domov.

Državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic (Foto: STA)

Grški politični analitik Leonidas Hadžiprodrimidis je za Globus povedal, da migrantska kriza predstavlja enega največjih evropskih problemov, Grčija pa nanjo ni bila pripravljena. “Edina sreča je, da imamo ugodno klimo, da lahko ljudje vedrijo pod milim nebom, na ulicah in v parkih na grških otokih, v Atenah, zadnji čas jih je še posebej veliko v Solunu, kamor prihajajo z namenom, da se pomaknejo naprej. Situacija bi lahko postala nevarna v primeru, če Turčija proti Grčiji spusti 100.000 ali še več migrantov. Videti je mogoče, da Erdogan v zadnjih mesecih migrante spušča po malo in s tem drži Evropo v šahu, kljub temu, da od Evrope prejema denar. Mnogi ga primerjajo z malim Stalinom in videli bomo, kakšna bo situacija po volitvah v Turčiji konec junija. EU se bo morala potem organizirati, saj do sedaj k temu problemu ni pristopila dovolj resno, kot tudi ne grška vlada, ki ima mnogo drugih problemov,” poudarja Hadžiprodrimidis in dodaja, da zgledu madžarskega premierja Viktorja Orbana sledi vedno več evropskih držav.

Sarajevska novinarka in sodelavka številnih evropskih medijev Nidžara Ahmetašević, ki je kot aktivistka zelo dobro seznanjena z migrantsko situacijo v Bosni in Hercegovini, stanje z migranti smatra kot kaotično. Več sto ljudi dan in noč preživi v parkih, od nekaj tisoč migrantov jih je namreč le okrog  400 nameščenih v edinem migrantskem kampu v Salakovcu blizu Mostarja. Ti nimajo nikakršnega statusa, ne kot begunci in ne kot prosilci za azil. Bosna in Hercegovina v zadnjih treh letih ni nikomur potrdila prošnje za azil. Vedno več je Irancev, Pakistancev in državljanov iz severnoafriških držav.

Foto: L. S.

“Mnogi od njih so že tri leta na poti, so bolni in utrujeni od poti, še posebej pa se bojijo srečanja s hrvaško policijo. Švercerji so iz tega razloga dvignili cene in za pot od Bihaća do Zagreba zaračunavajo 2.500 evrov na osebo.” Po prepričanju Ahmetaševićeve v Bosni in Hercegovini namerno komplicirajo na področju administracije z namenom, da migranti čimprej odidejo naprej. “Z vsakim dnevom, ko se število migrantov povečuje, se poglablja kaos.”

N. Ž.