Medved poškodoval Hrvata na Velebitu, pred najhujšim so ga rešili kar njegovi psi!

Božo Nekič v reški bolnišnici (Foto: Novilist.hr)

S Hrvaške poročajo o napadu medveda na človeka, do katerega je prišlo na območju Velebita. “Medveda nisem slišal ali videl, vse dokler nenadoma nisem zaslišal godrnjanja. Obrnil sem se in medved je že bil na zadnjih nogah. Niti premakniti se nisem uspel in že je bil v treh skokih na meni. V rokah sem imel mobilni telefon in palico. Prvega mi je takoj zlomil, drugo pa ugriznil. Nato je zgrabil palec moje leve roke in ugriznil. Psi so skočili nanj in lajali, poskušali so ga pregnati. Medved se je obrnil in v tistem trenutku sem stekel do najbližjega drevesa ter začel plezati nanj. Nato me je ponovno zagledal in spet začel hoditi proti meni,” napad opisuje Božo Nekić, ki je v bližnjem srečanju z medvedom utrpel različne poškodbe, pred še čem hujšim pa so ga rešili njegovi psi.

S težavami, povezanimi z napadi divjih zveri, se očitno ne soočamo samo v Sloveniji. S Hrvaške namreč poročajo celo o napadu medveda na človeka, do katerega je prejšnjo nedeljo prišlo na območju Velebita. Po poročanju spletnega portala Novilist.hr jo je skupil Božo Nekič, ki je bližnje srečanje z medvedom doživel med sprehodom po gozdu v bližini svoje domače vasi Vratnik. Pri tem je utrpel hude poškodbe. Med drugim ga je medved namreč ugriznil v palec leve roke in mu hudo poškodoval levo nogo, utrpel pa je tudi številne druge ugrize, hematome in praske po različnih delih telesa.

Upokojenec Nekić, ki že več kot teden dni okreva v reški bolnišnici, je prepričan, da sta mu življenje rešila predvsem njegova labradorca z imenoma Nera in Tedi, ki sta bila v času bližnjega srečanja z medvedom z njim v gozdu. Do napada je po njegovem pripovedovanju prišlo v popoldanskem času, le 700 metrov od vasi. “Medveda nisem slišal ali videl, vse dokler nenadoma nisem zaslišal godrnjanja. Obrnil sem se in medved je že bil na zadnjih nogah. Niti premakniti se nisem uspel in že je bil v treh skokih na meni. V rokah sem imel mobilni telefon in palico. Prvega mi je takoj zlomil, drugo pa ugriznil. Nato je zgrabil palec moje leve roke in ugriznil. Psi so skočili nanj in lajali, poskušali so ga pregnati. Medved se je obrnil in v tistem trenutku sem stekel do najbližjega drevesa ter začel plezati nanj. Nato me je ponovno zagledal in spet začel hoditi proti meni,” napad opisuje Nekić, ki ga je medved v nadaljevanju želel zvleči z drevesa ter mu pri tem poškodoval še nogo. Vseeno pa je kmalu obupal, in to predvsem po zaslugi obeh psov, ki sta ga vseskozi napadala in preusmerjala pozornost z Nekića.

Živ je ostal po zaslugi psov in svojih sorodnikov
Potem ko je medved odšel, se je prava agonija za Nekića šele začela. Močno je namreč krvavel, čutil pa je tudi hude bolečine po telesu. Ob tem pa ni mogel poklicati na pomoč, saj mu je medved uničil mobitel. Proti vasi se je tako moral odpraviti kar sam. Ko se je približal hišam, je začel klicati na pomoč. “Na srečo so me slišali moj bratranec Joso Nekić, njegov sin Željko ter vnuka Hrvoje in Josip, ki so pritekli, me zvlekli do avtomobila ter odpeljali do reševalnega vozila. Zahvaljujoč njim in mojim psom sem ostal živ,” je svojo neprijetno izkušnjo opisal Nekić.

Rajko Golob