fbpx

Ima Putin previsoka pričakovanja? “General Armageddon” zapušča vrh vojske, tja prihaja novi “rešitelj”

Putin in Gerasimov (Vir: epa)

Ruski predsednik Putin se je odločil zamenjati poveljnika ruskih oboroženih sil v Ukrajini zgolj tri mesece po njegovem imenovanju. Pojavljajo se ugibanja, zakaj takšna odločitev v tako kratkem času. Svoje videnje razmer je predstavil tudi londonski politolog in dober poznavalec ruskih varnostnih razmer Galeotti. Menjave bi lahko kazale tako na Putinova previsoka pričakovanja kot tudi na sporočilo Zahodu, da bodo vztrajali in tako oslabili vztrajnost Zahoda pri pomoči Kijevu, kar bi potencialno privedlo do zmage Moskve.  

Ruski predsednik Vladimir Putin se je odločil za zamenjavo na vrhu oboroženih sil v Ukrajini. Sergeja Surovikina je zamenjal z Valerijem Gerasimovim. Slednji bo sedaj vodil to, kar Putin imenuje “posebna vojaška operacija”. Menjava prihaja prav v času Surovikinovega nadziranja nedavnih brutalnih napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in to v času, ko ruska stran trdi, da ji je uspel določen napredek na bojišču, potem ko je Rusija zabeležila več porazov v zadnjih mesecih. Gerasimov je načelnik ruskega generalštaba z najdaljšim stažem v postsovjetski dobi (na položaju je od leta 2012), Surovikin pa ima bogate bojne izkušnje. Med drugim je zaslovel po brutalnem bombardiranju sirskega Aleppa. Znan je tudi pod vzdevkom “General Armageddon”, poroča BBC.

Ko je Surovikin oktobra prevzel poveljstvo ruskih oboroženih sil v Ukrajini, se je pričelo masovno uničevanje ukrajinske energetske infrastrukture. Številni Ukrajinci so ostali brez elektrike in vode. Prav tako je nadziral umik ruskih oboroženih sil iz Hersona, kar je bil velik ukrajinski uspeh. Rusko obrambno ministrstvo je ob menjavi zatrdilo, da je odločitev za menjavo Surovikina povezana z namero po določeni reorganizaciji ruskih oboroženih sil na fronti. Namen naj bi bil zgraditi tesnejše vezi med različnimi vejami oboroženih sil ter izboljšati kakovost in učinkovitost upravljanja ruskih oboroženih sil. Surovikin naj bi postajal premočan in verjetno zaobhajal ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja in Gerasimova v govorih s Putinom.

General ruske vojske Sergej Surovikin (Foto: epa)

Spomnimo, da se trenutno bije bitka za Soledar (na ukrajinskem vzhodu), na kar očitno veliko stavi ruska stran, verjetno zaradi strateške pozicije mesta. Zasedba mesta bi ruski strani omogočila lažje napade na bližnji Bahmut. Prav tako so v Soledarju globoko pod zemljo rovi rudnikov soli, ki jih je mogoče izkoristiti za hrambo opreme in nastanitev vojakov. Londonski politolog in izvrsten poznavalec varnostnih razmer na evropskem vzhodu, zlasti v Rusiji, Mark Galeotti, je med drugim prepričan, da je Putinova odločitev, da imenuje načelnika generalštaba Gerasimova za novega generalnega poveljnika oboroženih sil v Ukrajini, pomembna. Potezo gre zagotovo razumeti tudi kot oslabitev Surovikina, pri čemer pa ne gre za to, da bi slednji naredil kakšno resnejšo napako. Obstajajo pa določene omejitve glede tega, česa je zmožen nek poveljnik v obdobju treh mesecev.

Je zamenjava posledica Putinovih previsokih pričakovanj in pomanjkljivega razumevanja bojišča?
Problem je morda v tem, da Putin tega ne razume, saj nima neposrednih vojaških izkušenj in je nastanjen na Kremlju ter posledično oddaljen od dogajanja na fronti itd. Prav mogoče je, da Putin v Gerasimova polaga nerealistične upe. Spomnimo, da se strani pripravljata na spomladansko ofenzivo. Ruska stran je na fronto že spravila 150 tisoč novih nabornikov, ki pa so “vprašljive kakovosti”. To bi lahko do neke mere spremenilo razmere na fronti, vendar ne v tolikšni meri, kot bi si Putin želel. Verjetno se ne bo zgodilo nič odločilnega, obenem pa se za spomladanski čas pričakuje ukrajinsko protiofenzivo. Sicer strategija Moskve v številnih ozirih ni ravno odvisna od zmage na bojišču, bolj gre za politiko. Rusija želi Zahodu pokazati, da bo vztrajala v vojni ob upanju, da bo Zahod izgubil voljo in enotnost, da bi nadaljeval s podporo Kijevu.

Vladimir Putin (Vir: epa)

To je Putinov edini pravi recept za nekakšno zmago, vendar bo po prepričanju britanskega politologa Galeottija verjetno razočaran. Putin bi z menjavo na vrhu poveljstva lahko potrdil, da so v načrtu obsežne, resne ofenzive, in da je celo ruski predsednik spoznal, da je bila slaba koordinacija vojske problematična. Predsednik si za vsako ceno želi neko zmago na bojišču, sicer je konec njegove kariere. Zadeva kaže na določeno stopnjevanje konflikta, toda ne v smislu uporabe jedrskega orožja, marveč v smeri okrepljene mobilizacije. Putin se ob tem ne ozira na svoje generale kot takšne. Zaradi nenehnih zamenjav, odstavljanj in postavljanj ter nerealnih pričakovanj pa tvega izgubo njihove zvestobe. To pa bi se mu utegnilo, ko bo nastopila resnična kriza, maščevati. Analtik je še prepričan, da pri menjavi prav tako ne gre sledenje Doktrini Gerasimova (brisanje meje med vojno in mirom v 21. stoletju; vojna se ne bije zgolj z orožjem, ampak tudi preko gospodarstva, propagande, prevratniških akcij itd.).

Domen Mezeg