[Intervju] Vladimir Kolmanič: “Trump se je na pandemijo odzval kontroverzno in nekonsistentno, kar je prispevalo k eksploziji števila okužb in smrti ter katastrofalnimi posledicami za celotno družbo”

Datum:

Ker se bliža čas ameriških predsedniških volitev in smo želeli Slovenkam in Slovencem čim bolj objektivno približati trenutno situacijo v Združenih državah Amerike, smo za mnenje o trenutni politični situaciji, volitvah, koronavirusu in poročanju medijev, tako slovenskih kot ameriških, povprašali bivšega namestnika veleposlanika Republike Slovenije v Washingtonu Vladimirja Kolmaniča, ki ima za seboj 26 let in pol dolgo diplomatsko kariero in je med drugim odprl slovensko veleposlaništvo v Kairu, bil pa je bil tudi veleposlanik v Grčiji in na Cipru. Od leta 2012 do leta 2014 je vodil Sektor za Severno in Latinsko Ameriko ter Karibe na Ministrstvu za zunanje zadeve, štiri leta in pol pa je delal na veleposlaništvu v Washingtonu.

Tudi po upokojitvi vsakodnevno spremlja ameriške medije, ohranja kontakt z ameriškimi prijatelji, večkrat je že gostoval v informativni oddaji Tema dneva, njegove analize so se praviloma vedno izkazale za točne. Ob izraziti pristranskosti RTVjevih in POPovih dopisnikov, ki v ZDA sploh niso locirani blizu dogajanja v Washingtonu, temveč v New Yorku, je Kolmanič verjetno ta hip najboljši poznavalec ameriške politike v Sloveniji. Njegovo mnenje je, da tako kot slovenski tudi določeni ameriški mediji delo, ki ga je v svojem mandatu opravil ameriški predsednik Donald Trump, podcenjujejo, oziroma o njem sploh ne poročajo. Kolmanič meni, da bi Trump na volitvah zagotovo zmagal, če se ne bi pojavila situacija s koronavirusom, a po njegovem ima, kljub novicah o prednosti protikandidata Joa Bidna, še vedno dobre možnosti.

Kako vi vidite stališče slovenskih medijev do ameriškega predsednika in poročanje o Donaldu Trumpu v Sloveniji?
Mediji v zvezi z ZDA v glavnem poročajo tendenciozno, pristransko, neobjektivno in negativistično ter zakrivajo vse Trumpove dosežke. Praktično ni mogoče zaslediti prispevka o dosežkih njegove administracije, tudi tistih, ki so trajnega značaja in bodo ostali tudi po njegovem morebitnem porazu na letošnjih volitvah. Tako deformiran, pomanjkljiv in invaliden način poročanja omenjenih slovenskih medijev pa je posledica njihove politike in odnosa do ZDA, še zlasti pa do samega  Trumpa, kakor tudi popolnoma neprofesionalnega ravnanja, saj so njihovi tako imenovani poročevalci locirani v New Yorku, ne pa v Washingtonu, kjer pa nimajo primarnih virov informacij, temveč uporabljajo in se sklicujejo na vire kot sta “The New York Times” in “CNN”.

Kateri so največji dosežki Donalda Trumpa v času njegovega mandata?
Kongres je leta 2017 sprejel prvo davčno reformo po letu 1986, ki je temelj za gospodarski preporod ZDA, vključno z ustvarjanjem milijonov novih delovnih mest. ZDA so po devetih letih ponovno zagnale svoj vesoljski program NASA z astronavti v sodelovanju z zasebnim podjetjem SPACEX, do leta 2018 so dosegle energetsko neodvisnost in postale neto izvoznik energentov. Predsednik Trump je razveljavil prostotrgovinski sporazum NAFTA in ga nadomestil s sporazumom USMCA  – sodelovanje med Združenimi državami, Mehiko in Kanado, ki je veliko ugodnejše za ZDA, v veljavo pa je prišel letos julija. Predsednik Trump je deloma tudi razveljavil trgovinski sporazum s Kitajsko, zaradi česar se je primanjkljaj ZDA s to državo zmanjšal za približno 30 milijard ameriških dolarjev. Na predlog predsednika Trumpa je senat doslej potrdil okrog 200 sodnikov okrožnih, prizivnih in zveznih sodišč ter dva vrhovna sodnika konservativne provenience. Da ne govorimo o tem, da ni dvigoval vojaške agresije nad drugimi državami.

Vladimir Kolmanič in Ivanka Trump (Foto: Nova24TV)

Kakšen je odnos Trumpa do oboroženih konfliktov z drugimi državami?
Trump je eden redkih predsednikov ZDA, ki ni začel nobenega oboroženega konflikta z drugo državo oziroma vojne ali agresije nanjo. Kongres je na predlog  Trumpa v obdobju od 2017 do 2020 sprejel štiri zaporedno najvišje obrambne proračune v zgodovini v skupnem znesku približno treh bilijonov dolarjev. Decembra 2019 je tudi bila uradno ustanovljena Vesoljska enota oboroženih sil. Zaradi verbalnega pritiska Trumpa so se države članice NATO zavezale k povečanju deležev za obrambo v skupni višini približno 130 milijard ameriških dolarjev. To zaslugo mu je javno priznal tudi generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg. ZDA so začele z umikom svojih sil iz nekaterih držav kot sta Sirija in Afganistan. Predsednik Trump je začel pogovore tudi  s  predsednikom Severne Koreje Kim Jong Unom za popuščanje napetosti na Korejskem polotoku.

Donald Trump je eden redkih predsednikov ZDA, ki ni začel nobenega oboroženega konflikta z drugo državo oz. vojne ali agresije nanjo.

Predsednik Trump je šele pred kratkim začel pozivati, naj pričnejo državljani nositi maske. Je bilo to prepozno? Ali je sprejel tudi kakšne druge ukrepe z namenom, da bi pomagal svojim državljanom?
Na osebno pobudo Trumpa in s pomočjo močnih finančnih spodbud so ameriška farmacevtska podjetja prva začela testirati sredstva proti COVID-19, tudi zdravilo za lajšanje bolezni “Redemsivir” in cepivo podjetja “Moderna”, katerega sklepno testiranje se je začelo 27.7. 2020 na 30 tisoč prostovoljcih.

Kakšen je odnos ameriških medijev do predsednika? Kako mislite, da bodo ameriški mediji vplivali na izid volitev?
New York Times
je leta 2016 napovedal, da ima Trump samo 15 odstotkov možnosti za zmago, za letošnje volitve pa je njegov Uredniški odbor pred začetkom predvolilne kampanje izrazil javno podporo Elizabeth Warren in Amy Klobuchar. Druga Trumpu najbolj nenaklonjena medija CNN in “The Washington Post” pa sta vpletena v velik škandal, saj sta morala dijaku Katoliške šole iz Covingtona, ki je Trumpov podpornik, plačati visoko odškodnino zaradi obrekovanja in lažnivega poročanja. Slednji je samo od Washington Posta zahteval 250 milijonov ameriških dolarjev, koliko pa je dobil po izvensodni poravnavi, pa ni znano. Obenem je napovedal zahtevke še do več drugih medijev.

Ali menite, da je in bo epidemija koronavirusa drastično vplivala na mnenje volivcev?
Poleg podobnosti s situacijami pred nekaterimi predhodnimi volitvami pa so sedanje okoliščine hkrati tudi bistveno drugačne in specifične, tako zaradi pandemije koronavirusa z vsemi posledicami kot rasnih in socialnih nemirov. Zato bo izid volitev v veliki ali največji meri odvisen od tega, ali bo Trump zmogel spraviti pod nadzor situacijo glede koronavirusa ali vsaj dati videz, da jo začenja obvladovati in se razmere izboljšujejo. Prav to je namreč področje, na katerem sedaj dobiva najnižje ocene oziroma podporo. Še najvišjo pa  ima na področju gospodarstva, čeprav se je seveda tudi tu situacija zelo poslabšala, zato je veliko odvisno od okrevanja le-tega v prihodnjih mesecih. Pomemben dejavnik je tudi obvladovanje aktualnih nemirov in ponovna zagotovitev reda in miru v mestih, s čimer si lahko znatno poveča podporo.

Ali menite, da bi lahko na volitve vplivali tudi zunanji dejavniki?
Od zunanjepolitičnih tem pa lahko vplivajo še zlasti odnosi s Kitajsko, predvsem če bo Trump demonstriral potrebno in zadostno odločenost pri varovanju interesov ZDA, medtem ko ni verjetno, da bi si katera druga država upala ali želela kakršne koli oblike konfrontacije z ZDA v tem obdobju, razen morebiti Severne Koreje.

Vladimir Kolmanič (Foto: Nova24TV)

Ne glede na situacijo, ki jo prikazujejo mediji, se vam zdi, da pri izidu volitev obstaja možnost za velika presenečenja?
Svojevrstno presenečenje je bila tudi prepričljiva zmaga Baracka Obame leta 2008, še neprimerno večje pa zmaga Trumpa leta 2016, ki je na začetku veljal za popolnega eksota in političnega outsiderja brez resne možnosti za uvrstitev v končnico med Republikanci, še manj pa za zmago na volitvah 8. novembra. In to še toliko bolj, ker je na začetku proti sebi imel tako tudi sestavo same Republikanske stranke kakor tudi Kongresa in Administracije ter osrednje medije, ki so ga neprizanesljivo kritizirali in prikazovali v najslabši možni luči. Vendar pa kot vemo, mu je uspel zgodovinski podvig in je zmagal. Kar pa seveda ni vse, tudi Republikanska stranka je dosegla svoj največji uspeh in moč od leta 1928, saj je poleg Bele hiše osvojila tudi oba domova Kongresa ter povečala število guvernerjev zveznih držav na 35 od skupno 50. To razmerje pa se je nekoliko spremenilo na vmesnih kongresnih in delnih guvernerskih volitvah novembra 2018, ko so Demokrati osvojili večino v Predstavniškem domu in nekaj mest guvernerjev.

Ali se situacija z gibanjem “Black Lives Matter” v ZDA umirja?
Situacija se na splošno gotovo umirja, oziroma so se protesti v zadnjih dneh osredotočili predvsem na mesto Portland v zvezni državi Oregon, deloma pa se nadaljujejo v mestu Seattle v zvezni državi Washington. Vendar pa so se aktivnosti v Portlandu izgubile znaten del naboja BLM ter dobile druga področja izražanja nezadovoljstva. Situacija pa se je zaostrila po nasilnih izgredih in napadu na sodišče ter posledičnem prihodu zveznih agentov, ki skušajo situacijo obvladati. Ta prizadevanja pa jim otežuje tudi ravnanje dela mestnih oblasti, vključno z županom demokratom Tedom Wheelerjem, ki zahteva odhod agentov, v Portlandu pa je guvernerka demokratka Kate Brown.

Ali bi lahko gibanje Black lives matter vplivalo na rezultate volitev?
Izbruh, še zlasti pa širitev nemirov po smrti Georga Floyda ima gotovo tudi politično ozadje v kontekstu predvolilnega dogajanja. Seveda pa lahko ima tudi prav nasproten učinek od tistega, kot si ga želijo nasprotniki Trumpa in Republikancev, če bo vladi uspelo vzpostaviti “zakon in red”, kar si želijo mnogo volivci.

Ali sem vam zdi, da bi lahko Biden premagal Trumpa? Javnomnenjske ankete mu kažejo dobro, a kot so pokazale zadnje volitve, to ni merilo.
Gotovo je, da če ne bi bilo prišlo do izbruha pandemije koronavirusa s tako hudimi posledicami v ZDA, bi Trump z veliko verjetnostjo gladko zmagal na volitvah 3. novembra, saj je imel na svoji strani vrsto konkretnih dosežkov, ki so koristili večini državljanov. Ker pa je bila vlada na epidemijo očitno slabo pripravljena oziroma nepripravljena in se je odzivala nekoordinirano ter zmedeno in stihijsko, sam Trump pa kontroverzno, kontradiktorno in nekosistentno, kar vse je posledično tudi prispevalo k pravi eksploziji števila primerov okužb in smrti, ter katastrofalnim posledicam za gospodarstvo in celotno družbo, pa je situacija v zadnjih mesecih povsem drugačna.

Vladimir Kolmanič (Foto: V Fokusu)

Ali menite, da je Joe Biden dovolj močan Trumpov tekmec?
Dejstvo je, da praktično vse javnomnenjske raziskave v zadnjih tednih kažejo na vodstvo in potencialno zmago Joeja Bidena na volitvah. Prav tako pa se nakazuje, da bi Demokrati lahko osvojili tudi oba doma Kongresa. To nekateri liberalni mediji odkrito izpostavljajo in tudi že špekulirajo o možnih članih prihodnje administracije potencialnega predsednika Bidena. V prid Trumpu govori dejstvo, da so predvidena tri direktna predvolilna soočenja obeh kandidatov, pri čemer pa Biden velja za šibkega tako v splošnem vtisu kot v konkretnih tematskih razpravah. Bremenijo pa ga tudi njegova starost, nekatere pretekle sporne odločitve v Kongresu in kot podpredsednik ZDA, kakor tudi početje njegovega sina Hunterja.

Dejstvo je, da praktično vse javnomnenjske raziskave v zadnjih tednih kažejo na vodstvo in potencialno zmago Joeja Bidena na volitvah. Prav tako pa se nakazuje, da bi Demokrati lahko osvojili tudi oba doma Kongresa. To nekateri liberalni mediji odkrito izpostavljajo in tudi že špekulirajo o možnih članih prihodnje administracije Bidena.

Do volitev je še sto dni. Ali menite, da se lahko v tem času javno mnenje spremeni?
Sto dni lahko v politiki predstavlja celo večnost. Kot nas namreč učijo tudi izkušnje nekaterih novejših preteklih volitev, so se tovrstne napovedi izkazale za popolnoma napačne.  Pri tem se sklicujem tudi na osebni izkušnji spremljanja volitev kot namestnik veleposlanika v Washingtonu leta 2000, in še zlasti leta 2016, v slednjem primeru skupno s celotnim pred in povolilnim dogajanjem. Kot je namreč znano,  je leta 2000 takratni podpredsednik Al Gore tudi užival veliko prednost v javnomnenjskih raziskavah in splošnem mnenju javnosti pred republikanskim protikandidatom Georgem Walkerjem Bushem, vendar pa je bil izid volitev tako tesen, da je na koncu o zmagovalcu odločilo Vrhovno sodišče, in sicer v prid Busha.

Kakšni so trenutni odnosi med Slovenijo in ZDA? Ali menite, da bi lahko bili boljši?
Odnosi med Slovenijo in ZDA so se v obdobju od leta 2009 do leta 2019 poslabšali ali vsaj stagnirali na večini področij. Tako ni bilo nobenih obiskov na najvišji ravni, Slovenija pa tudi ni izkoristila izjemne možnosti gospodarskega, trgovinskega  in investicijskega sodelovanja, kot so jih primerljive članice EU. Najvišji predstavniki velike večine slednjih so v prvih treh letih Trumpa tega tudi obiskali v Beli hiši, med njimi Avstrije, Češke, Italije, Madžarske, Poljske kar trikrat, ne pa tudi slovenski. Prav tako Slovenije ni obiskala prva dama.

Menite, da bi se lahko pod okriljem trenutne vlade odnosi med obema državama otoplili in bi lahko pričakovali tesnejše sodelovanje?
Ker je Trump od izbruha pandemije sprejel samo dva obiskovalca, predsednika Mehike Andrésa Manuela Lópeza Obradorja in predsednika Poljske Andrzeja Dudo, sam pa ni odpotoval na noben obisk v tujino, do januarja 2021 ni mogoče pričakovati nobenih tovrstnih aktivnosti več. In ker je pandemija tudi okrnila gospodarsko in drugo sodelovanje, bo potrebno odnose med državama poskusiti ponovno zagnati  prihodnje leto. Če bo ponovno izvoljen Trump, pa bi sedanja Vlada Republike Slovenije gotovo lahko imela z njegovo administracijo in njim osebno boljše in bolj konstruktivne ter produktivne odnose, kot sta jih imeli prejšnji dve.

Sara Rančigaj

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Veliko Britanijo pretresajo napadi z nožem

Velika Britanija se po prihodu velikega števila migrantov srečuje...

Večer nad ljudi, ki protestirajo proti novim azilnim centrom!

Že tako slabo brani časnik, kot tudi spletni portal...

[Video] V New Yorku nov trend: Moški mimoidoče ženske udarjajo v obraz

Na družbenih omrežjih se pojavlja vse več videoposnetkov žensk,...

Bo Cirman sodno odgovarjal za medijski napad na Edvarda Kadiča?

Politični komentator in strokovnjak za komuniciranje Edvard Kadič, znan...