Covid-19: Italija in Španija nezadovoljni z odzivom Evropske komisije na krizo

Foto: Facebook

Italija in Španija, zaradi novega koronavirusa najbolj prizadeti evropski državi, sta vse bolj nezadovoljni z odzivom Evropske komisije na krizo. Ta namreč ne namerava izdati t. i. korona obveznic, čemur najglasneje nasprotujeta Nemčija in Nizozemska. Vodja Lige Matteo Salvini je ob tem že opozoril na možnost, da bi Italija izstopila iz EU.

Italijanski minister za gospodarstvo Roberto Gualtieri je v soboto izrazil razočaranje nad odločitvijo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da Evropska unija ne bo izdala t. i. korona obveznic, ki bi bile namenjene pomoči državam prizadetim zaradi COVID-19: “Besede predsednice komisije so bile napaka in obžalujem, da jih je izrekla.” Gualtieri je na novinarski konferenci povedal še, da bi se Evropa morala s krizo spopasti z novim velikim Marshallovim načrtom.

V intervjuju za DPA von der Leyenova sicer ni izključila zamisli o izdaji korona obveznic, a kot je povedala, EU trenutno ne dela na tem. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je zavrnila zamisel, saj po njenih besedah s tem ne soglašajo vse države članice EU. Velik nasprotnik izdaje koronaobveznic je po navedbah V4 Report tudi nizozemski predsednik vlade Mark Rutte.

Vodja Lige Salvini o možnosti izstopa iz EU

Na to se je odzval vodja Lige Matteo Salvini, ki je po poročanju ANSA že v petek sporočil: “Najprej premagajmo virus, nato ponovno premislimo o Evropi. Če bo potrebno, recimo zbogom. Brez razmišljanja o tem.”

ECB bo odkupila za 750 milijard evrov državnih obveznic, a po mnenju Italijanov in Špancev to ni dovolj

V soboto je z namenom boja proti krizi italijanski premier Giuseppe Conte za občine namenil dodatnih 4,3 milijarde evrov. K novemu Marshallovem načrtu je po poročanju RT pozval tudi španski premier Pedro Sanchez: “To je kriza, ki prizadeva celotno EU. Oblikovati moramo velik Marshallov načrt za rekonstrukcijo.” Evropska centralna banka je sicer že napovedala, da bo za odkupe državnih obveznic namenila 750 milijard evrov, a po mnenju italijanskih in španskih politikov bi bilo potreben bolj skupen pristop.

Rok Krajnc