Na meji med Azerbajdžanom in Armenijo – v Gorskem Karabahu – je prišlo do hudih vojaških spopadov med Armenci in Azerbajdžanci. Gorski Karabah je od razpada nekdanje Sovjetske zveze jabolko spora med državama, ki za vojaški konflikt, ki je izbruhnil skorajda preko noči, krivita druga drugo. Število človeških žrtev zaenkrat še ni znano.
Spopadi se odvijajo med vojaškimi silami armenske in azerbajdžanske vojske. Konflikt naj bi se pričel s sestrelitvijo armenskega vojaškega helikopterja, kar pa je azerbajdžanska vlada že zanikala.
“Poteka oborožen spopad. Armenska vojska je začela s protinapadom. Obe strani sta utrpeli žrtve, še posebej pa nasprotna stran, ki je izgubila veliko mož in opreme. Sestreljen je bil tudi azerbajdžanski vojaški helikopter,” je povedal predstavnik armenskega obrambnega ministrstva Artsrun Hovhannisyan.
Azerbajdžanci trdijo, da sestrelitve helikopterja, kar Armenci navajajo kot povod za spopad, ni bilo. Po njihovem naj bi se spopadi začeli, potem ko so Armenci z možnarji in topovi pričei streljati preko meje med državama.
Putin kliče k prenehanju spopadov
Na spopade se je že odzval ruski predsednik Vladimir Putin, ki je državi že pozval k prenehanju sovražnosti. Rusija sicer prodaja orožje Azerbajdžanu in Armeniji, poroča BBC. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je že stopil v stik z zunanjima ministroma obeh držav.
Gorski Karabah, kjer etnično prevladujejo Armenci, je bil do razpada Sovjetske zveze del Azerbajdžana. Spor med državama se je razplamtel po razpadu Sovjetske zveze, manifestacije sovražnosti pa so postale še posebej pogoste od leta 1994 naprej, ko je med državama potekala vojna. V tem trenutku je Gorski Karabah pod oblastjo armenske vojske in separatistov. Leta pogajanj med državama so prinesla le malo učinkov.
Ž. K.